Nacionalni inštitut za javno zdravje je lani v Sloveniji zaznal primer okužbe z virusom zahodnega Nila, ki se je za bolnika sicer iztekel brez posledic. Maja Sočan iz inštituta pravi, naj ljudje zaradi te bolezni ne bodo posebej zaskrbljeni. Poudarja pa pomen ukrepov, s katerimi lahko preprečijo, da bi se komarji naselili v bližino naših bivališč.
Maja Sočan iz Centra za nalezljive bolezni pri Nacionalnem inštitut za javno zdravje pravi, da so testirali okoli 400 vzorcev, le en je bil pozitiven na bolezen zahodnega Nila. Okužba je bila "epidemiološko razumljiva", saj je bolnik doma v vzhodni Sloveniji ob meji s Hrvaško, tam pa so že lani beležili več primerov te bolezni, pravi Sočanova. Ob tem izpostavlja, da meja za mrčes ne obstaja, zato je bil tudi prehod bolezni skupaj z njim razumljiv.
Poudarja, da je težko napovedovati, ali bomo imeli še kak primer te bolezni pri nas. Gre za "sezonsko bolezen", ki jo prenašajo komarji, in se torej pojavlja v tistih mesecih, ko so komarji aktivni. Po izkušnjah iz drugih držav se največ pojavlja od julija do septembra, dodaja.
Bolnik, ki je zbolel pri nas, je prebolel lažjo obliko z vročino in glavobolom. Sočanova pravi, da večina tistih, ki zbolijo z virusom zahodnega Nila (kar 80 odstotkov), bolezen preboli brez simptomov; nimajo niti vročine ali slabega počutja, sploh ne vedo, da so okuženi. Le 20 odstotkov okuženih razvije vročinsko bolezen z glavobolom in slabim počutjem, kar je glavni simptom virusa zahodnega Nila. Tudi to v nekaj dneh mine, saj za bolezen, ki je virusna, ni zdravila, pravi Sočanova.
Pri manj kot enem odstotku okuženih, predvsem starejših in kroničnih bolnikov, pa lahko bolezen napreduje v akutni meningitis, torej prizadetost možganskih ovojnic, in akutni encefalitis, to je prizadetost možganovine. V teh primerih se pri bolnikih poleg glavobola z vročino pojavijo še otrplost tilnika, slabost, bruhanje in motnje v zavesti, najprej s hujšo zaspanostjo. Zelo redko se zgodi, da bolnik zaradi akutnega encefalitisa, ki ga je povzročil virus zahodnega Nila, umre, dodaja Sočanova.
Ljudje naj po priporočilu Sočanove ne bodo posebej zaskrbljeni zaradi omenjene bolezni. Veliko bolj racionalen pristop je, da v svoji okolici zmanjšajo možnost razmnoževanja komarjev. Zato naj ljudje iz okolice svojih domovanj odstranijo vse stoječe vode, tudi najmanjše. "Vode v vazicah, v zamašenih žlebovih, posodah za zalivanje, odvrženih starih pnevmatikah, v katerih se ob dežju nabira voda..., vse to naj odstranijo, da bodo zmanjšali možnost, da se zaredijo komarji," našteva Sočanova. Poudarja še, da "ne gre le za bolezen zahodnega Nila". "Komarji so tudi nadloga, ni prijetno, če nas zbodejo, pustijo rdečico in srbečico," dodaja.
