Novice Svet24

Sicer dolgoletni aktivist za pravice manjšine lezbijk, gejev, biseksualcev in transeksualcev (LGBT) se je tokrat podal v boj za poslanski sedež na listi Zavezništva Alenke Bratušek. V Kolažu, edinem gej lokalu v Ljubljani, je z nami delil besede o položaju pravic LGBT-manjšine, njihovih težavah in tudi o gejih med slovenskimi politiki.

Kako so starši sprejeli, ko ste povedali, da ste gej?
Tega vsekakor niso pričakovali. Potrebovali so nekaj časa, da so sprejeli, potem pa ni bilo nobenih težav s tem. Mislim, da večina staršev tega ne pričakuje, zato tudi potrebujejo nekaj časa, da se s to resničnostjo sprijaznijo.

Zelo hitro ste se začeli zavzemati za pravice LGBT-manjšine, najprej ste bili dejavni v društvu Legebitra, kajne?
Ugotovil sem, da je razkritje, da si gej, problem za večino lezbijk in gejev. Leta 1997, v času mojega študija, sem se na konferenci srečal z mladimi aktivisti in spoznal, da ljudje lahko danes živijo tako, da svojo spolno usmerjenost prikrivajo sebi in okolici ali pa poskušajo biti odkriti, kar se mi je zdel dosti lepši način življenja, ki omogoča več iskrenosti in manj stresa. Je pa bila to takrat, ko smo začeli z nekaj kolegicami in kolegi delovati v skupini Legebitra, zelo revolucionarna misel. Naš temeljni cilj je bil, da bi se mladi imeli možnost srečevati in se pogovarjati o spolni usmerjenosti, kako jo doživljajo, kako jih sprejema družina, na kakšne situacije naletijo v šoli, česa jih je strah ... Predvsem pa, da skupaj pridemo do sprememb.

Pozneje ste sodeloval tudi pri kampanji in sestavi družinskega zakonika. To je bilo za vas do zdaj najtesnejše sodelovanje s politiko.
Sodeloval sem pri pripravi osnutkov zakonika. Referendum je bil zame krst v politiki, kjer je bilo treba predstaviti, zakaj je družinski zakonik dober za vso državo, in ne samo za LGBT-skupnost. Takrat sem prevzel vlogo organizatorja kampanje za referendum, v kateri se je povezalo zelo veliko ljudi, ki so verjeli, da je to nekaj dobrega, kar je bila zelo pozitivna izkušnja. Spoznal sem prednosti povezovanja, ki gre prek neke manjšine. Šlo je za širšo koalicijo političnih strank in civilno-družbenih organizacij. Za to se zavzemam tudi zdaj in se mi zdi pomembno, da se angažiram in pomagam s svojim znanjem in izkušnjami.

Kaj pa lezbijke in geji v slovenski politiki?
Dejstvo je, da je v tem med Slovenijo in tujino velika razlika. V vsej zahodni Evropi se v politiki pojavljajo geji. Ne gre samo za to, da kandidira nekdo, ki je gej. Gre za to, da lahko vsi politiki, ki so geji ali lezbijke, razkrijejo svojo spolno usmerjenost, saj s tem ogromno pripomorejo k spremembam in razumevanju tega. Seveda so lezbijke in geji v vseh političnih strankah in so tudi vplivni. A ni nujno vsaka homoseksualna oseba v politiki tudi podpornik. Nekomu, ki se ta tema ne zdi tako pomembna in so mu pomembnejše druge stvari, lahko dokaj uspešno deluje v manj odkritem profilu, ni pa posebnih razlik. Niti levica niti desnica nista uspeli vzpostaviti ozračja, v katerem bi lahko homoseksualci odkrito delovali, zato se mi zdi moja kandidatura tudi pomembna. Celoten intervju pa lahko preberete v današnji tiskani izdaji časopisa Svet24!