A koliko stranke sploh obljubljajo? Papir prenese vsako obljubo, tudi takšne brez konkretnih rešitev.
V televizijskih soočenjih spremljamo pravo žalost, ko redkokdo pove kaj zares konkretnega. Večina se »za nekaj zavzema in pričakuje«, kot da bi čakali, da jim bo rešitev Slovenije padla z neba.
Glavni favorit za zmagovalca teh volitev Miro Cerar je na žalost prej filozofski kot konkreten. Kako bi nas rešil? »S spremembo zakonodaje za skrajšanje dolgotrajnih insolventnih in sodnih postopkov v gospodarskih sporih, s projektom kreativne industrije in raziskav za povezovanje kulture, gospodarstva in znanosti ter nevladnega sektorja.« Okrepil bi tudi nadzor nad delodajalci pri plačevanju prispevkov in uvedel davčne blagajne ter dvignil pavšalno obdavčitev za podjetnike. Kaj pa konkretni predlogi za zagon gospodarstva in več delovnih mest? Tega v programu SMC ni zaslediti.
SD in DeSUS sta podpisala predvolilno koalicijo. Upokojenci so sestavili neki splošen program, ki je mnogo bolj socialen, kot so ga izvajali v preteklosti. A jim ga tudi ni treba imeti, saj je njihov glavni moto, da bodo upokojenci zadržali pokojnine. Kar je hvalevredno, a treba se je zavedati, da moramo prej zagnati gospodarstvo, da bo polna tudi pokojninska blagajna. Kako bi to naredili, niso natančni niti pri Židanovih Socialnih demokratih. »Hitrejša gospodarska rast mora temeljiti na znanju, inovacijah, podjetništvu, sodobni gospodarski ter javni infrastrukturi, na podjetjih in investicijah, ki so ekonomsko smiselni, finančno vzdržni, varujejo naravne vire ter ustvarjajo novo vrednost in nova delovna mesta,« pravijo. No, katere projekte bi konkretno zagnali, ne vidimo nikjer.
Nekoliko drugače je sicer v Pozitivni Sloveniji, v kateri so sicer o konkretnih infrastrukturnih projektih, ki bi pomagali zagnati gospodarstvo, veliko zapisali. V enem letu nam obljubljajo začetek gradnje cestne povezave med Koroško in Belo krajino ter odseka Ljubljana–Kočevje–Petrina. Začeli bi tudi obnavljati železniško in cestno infrastrukturo. Drugi tir železnice med Koprom in Divačo bi začeli delati že v devetih mesecih po zmagi na volitvah, infrastrukture do Luke Koper pa bi se lotili že v pol leta in podobno. Ti projekti naj bi dali delo 10.000 ljudem, trdijo v PS. A vprašati se je treba, kje bi za vse to dobili denar, če pa zmanjkuje že za osnovne potrebe državljanov in države. V PS pravijo, da iz evropskih sredstev, proračuna in zasebnega partnerstva, a ta denar še zdaleč ni zagotovljen, prej ga bo treba še pridobiti. Precej manj konkretni so v PS tudi pri projektih in zadevah, ki se denimo tičejo sociale in zdravstva.
Gremo na desno, k Novi Sloveniji – krščanskim demokratom, ki zelo hvalijo svoj gospodarski program. Imajo celovite analize dozdajšnjih procesov, a tudi tukaj je razen nižjih davkov za podjetja konkretnih rešitev bolj malo. Napovedujejo strukturne reforme in umik politike iz gospodarstva.
V Zavezništvu Alenke Bratušek bi ustvarili pogoje za oživitev investicij v zasebnem sektorju in javni infrastrukturi, razvoj naj bi odpiral tudi nova delovna mesta, gospodarstvo bi povezovali z izobraževalnim sistemom.
V Janševi SDS so za čim manj neposrednega državnega lastništva. Pravijo, da je prepletenost politike in gospodarstva ugodno okolje za razmah klientelizma in korupcije.
Programi so torej tudi letos skopi in nekonkretni. Očitno si želijo politiki prihraniti dovolj manevrskega prostora za delo po volitvah.
