Bilo je 16. junija 2013, ko je navidezno nedolžni skok v morje na portoroški centralni plaži piranskemu gimnazijcu Nicku za vedno spremenil življenje. Po letu dni od tragičnega dogodka, ko je postal tetraplegik, smo ga obiskali na njegovem začasnem domovanju v Fiesi in se v njegovi družbi zazrli v optimistično prihodnost.
Izpostavljeno
Trajnost v papirni industriji
Nick Špoljar Dežjot s svojo družino – mamo, očetom in dvema pasjima članoma ter mačkom, ki pride večkrat na obisk – živi v najemniškem stanovanju v Fiesi. Prijetno zelena terasa in pritlično stanovanje so zagotovo veliko primernejši pogoji za bivanje kot njihovo prvotno stanovanje v Luciji, v petem nadstropju bloka in brez dvigala. Ob našem obisku smo se srečali z drugačnim Nickom. Res ne more hoditi kot večina njegovih vrstnikov, toda 18-letni dijak se 365 dni po nesreči optimistično in odraslo sooča s svojo usodo.
Nedolžni skok v morje, kot sta bila nedolžna zabava in praznovanje prijateljeve polnoletnosti, bo družini Špoljar Dežjot ostal v večnem spominu. »S prijatelji smo se odločili, da bomo preizkusili, kako toplo je morje, kajti junija je običajno že primerno za kopanje. Sprva smo le plavali in v vodo stopali po stopničkah, nato pa smo prišli do ideje, da bi v morje skočili. Prijatelji so v vodi pristali s skokom na noge, ki ga imenujemo bombica, jaz pa sem skočil na glavo. In takrat je počilo. Začutil sem, da sem se dotaknil dna in da ne morem več plavati, čeprav me tisti trenutek ni nič bolelo. Telo so preplavili mravljinci in takoj sem vedel, da je nekaj hudo narobe. Vmes sem izgubljal zavest, vendar se vsega, kar se je dogajalo okoli mene, spomnim,« tiste trenutke opiše Nick.
Preberite celotno Nickovo zgodbo v tiskani izdaji časopisa Svet24!
