Miran Herga iz Selc v občini Voličina v Slovenskih goricah, ki se je s soprogo in dvema otrokoma po šestih letih gradnje in pridobitvi vseh ustreznih dovoljenj avgusta 2011 vselil v novo hišo, sploh ni vedel, kaj ga čaka v prihodnjem letu, meseca novembra. Sanacija škode je vsega občudovanja vredna.
»Zjutraj, ko sem odšel v šolo, je bilo še vse po starem, popoldne, ko sem se vrnil, pa sem pred vhodnimi vrati opazil razpoko. Stopnice so se za nekaj deset centimetrov odmaknile od hiše, tako da vanjo nisem upal stopiti,« se spominja 13-letni sin Matic, ki je takoj poklical očeta. Ta je proti večeru prišel iz službe, in ko je z baterijsko svetilko obhodil hišo, je presenečen ugotovil, da se je njegova hiša posedla ter nagnila proti hribu.
»Ko sem prišel domov, je bila pred vhodnimi vrati nekaj deset centimetrov velika razpoka.« 13-letni Matic Herga
»Bilo je 5. novembra, ko je zaradi obilnega deževja poplavljala tudi Drava, in nikogar ni bilo doma. Pozneje so pristojne službe ugotovile, da se je celotna hiša posedla diagonalno za 13 centimetrov, od desnega prednjega vogala do zadnjega levega vogala hiše, in obstajala je precejšnja grožnja, da bo plaz pod hrib spodnesel celotno hišo. O slednjem sem se prepričal na večernem obhodu, ko mi je na tisti strani hiše, kjer nismo imeli urejenega odtoka, iz žlebov za vrat kapnila voda. V notranjosti hiše pa smo nagib hiše preverili povsem preprosto, s frnikolo, ki se je takoj skotalila s postavljene točke,« pripoveduje Herga.
Poklicali so civilno zaščito, ki jim je dala napotke za naslednji dan. S pomočjo lenarške občine so med drugim hišo takoj zaščitili s folijo, bager pa je vsaj za silo uredil odvodnjavanje. Ves ta čas je družina živela v hiši, otroka sta bila ob nevarnejših delih pri babici in dedku, ob močnejšem deževju pa je vsa družina kakšen dan prebila pri stricu v soseščini. »Pristojne službe, ki so se lotile vrtanja treh geomehanskih vrtin do globine 10 metrov, so začele preverjati teren in ugotovile, da je bil plaz približno 12 metrov globoko pod hišo, kjer se je zaradi stekanja vode iz več smeri v laporna tla ustvaril nekakšen bazen. In ta je plaz tudi povzročil oziroma sprožil,« je razložil Herga, ki v tistih trenutkih, ko je ponoči deževalo ali snežilo, večkrat ni zatisnil očesa in je venomer gledal oziroma poslušal, kam teče voda.
»Pristojne službe so se lotile vrtanja treh geomehanskih vrtin do globine 10 metrov.« Miran Herga
V hiši je imel tudi vodno tehtnico in s pomočjo te je ob lanskih velikonočnih praznikih ugotovil, da se je hiša nagnila še za centimeter, potem pa je mirovala. »Težko opišem občutke, ko sem septembra lani vendarle dočakal začetek sanacije. Še bolj pa, ko je priznani strokovnjak in inženir Metod Krajnc vztrajal pri svojem predlogu o dvigu hiše, ki je kontrolirano trajal dan in pol, saj bi sicer morali zamenjati vse pode, obloge in stavbno pohištvo,« poudarja sogovornik, ki je sicer vesel, da je vsa družina ves čas lahko bivala v hiši, saj praktično niso imeli kam iti.
Herga se obenem zahvaljuje občini Lenart, ki je poskrbela in povezala ustrezne službe ter državo, da so se lahko lotili ustrezne sanacije, ki je bila ovrednotena na 116 tisoč evrov. V družini se namreč še kako zavedajo, da bi samo z le nekaj tisoč evri povzročili več škode kot koristi. »Sanacija je trajala nekaj več kot leto dni. Začela se je 5. novembra in zaključila lanskega decembra,« pravi Herga in pojasni, da imajo zdaj pod hišo vgrajene štiri 1,20 metra široke pilote. Ti so v zemlji tako globoko, kolikor je visoka hiša, in čeprav se Herga zaveda, da je celotno območje Slovenskih goric plazovito, po uspešni sanaciji zdaj končno spijo mirno. »Tisto leto je bilo res negotovo. Zdaj pa zadeva miruje. Hiša je poravnana, sicer ne povsem, saj je ostala še kakšnih pet centimetrov nagnjena, a to ni nič v primerjavi s tistim, kar je bilo. Težko tudi rečem, ali se nam je življenje kaj spremenilo. Zdaj se nam počasi končno vrača v ustaljene tirnice, otroci, pred katerimi smo se o teh težavah redko pogovarjali, pa so v tistem letu, ob vseh težavah, obolevali za različnimi alergijami. Tudi z ženo želiva te težave čim prej pozabiti, zato sva se izogibala večjih prireditev, kjer bi srečevala številne znance; a opažava, da ne gre povsem tako, in tudi v prihodnje bo zelo težko. Ko že pomisliš, da ti je uspelo, srečaš nekoga, ki sicer brez slabega namena vpraša, v kakšnem stanju je hiša in podobno, ter si spet na začetku,« z grenkim priokusom ugotavlja Herga.
