Slovenija

Knapi se sprašujejo: Kdo je vzel denar?

Žiga Kariž
14. 3. 2014, 18.11
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.54
Deli članek:

K temu, da je država v zapiranje rudnika že vložila okoli 170 milijonov evrov, od tega 20 milijonov za kadrovsko-socialni program, denarja za plače rudarjev ni.

RKT

Kako je mogoče, da za rudarje ni denarja, če so se na zapiranje rudnika začeli pripravljati že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, zakon o zapiranju rudnika pa je bil sprejet že leta 2000, torej pred kar 14 leti? Država je rezervirala sredstva, naredila načrt in Zasavje v 14 letih usmerila kar 170 milijonov evrov. Velika večina denarja je šla za zapiralna dela, a za prezaposlitev, upokojitve in odpravnine je bilo vseeno zagotovljenih 20 milijonov evrov. Uprava ob letošnjem pomanjkanju opozarja na zloglasni ZUJF, ki je rudniku, v katerem že več kot eno leto ne kopljejo več premoga, za leto 2014 namesto 14 milijonov evrov zagotovil le 5 milijonov evrov. A dejstvo je, da smo šele na začetku leta, od 5 milijonov pa je ostal le še milijon. Za to pa je zagotovo krivih kar 23 milijonov evrov dolga, ki si ga je RTH nabral od začetka procesa zapiranja pa do danes. Ko povprašate domačine, kaj se je z denarjem zgodilo, znajo povedati, da je nekaj rudarjev dobilo prezaposlitve, a da naj bi bilo mnogo takih, ki so jih zaposlila podjetja, ki so le pobrala subvencije, delavce pa skoraj nemudoma odpustila. Državne subvencije naj bi bile v prvih letih kar 50.000 evrov na zaposlenega, pozneje pa so se ravno zaradi nepravilnosti znižale. Danijel Levičar, direktor direktorata za energetiko, pravi, da so zagotovili 23.000 evrov na zaposlenega. Prsti so uperjeni tudi v 13 hčerinskih podjetij RTH. A mnoga izmed njih so zgolj preoblikovani bivši tozdi, nekatera pa novoustanovljena podjetja, ki naj bi pomagala prezaposliti odvečne delavce. A projekti so večinoma propadli. Veliko upov naj bi rudarjem dalo hčerinsko podjetje Spektra, ki ima v lasti več kot 100.000 kvadratnih metrov nepremičnin. Te naj bi se zdaj prodale in tako bi poplačali delavce. A vprašanje je, koliko da pameten investitor za slaba, dotrajana stanovanja v regiji, ki gospodarsko umira? Vodstvo podjetja razlaga, da bo stanovanja prodalo v roku, da bo iz kupnine poplačalo že marčevske plače. A tisti, ki so v rudniku delali desetletja, se sprašujejo, kam so šla počitniška naselja na Rabu in v Crikvenci, s prodajo katerih bi se dejansko lahko zaslužilo.

Estrada