Moram povedati, da smo končno uspeli doseči dogovor z občino Hrpelje-Kozina, tako da bomo zdaj lahko pridobili okoljsko soglasje na celotni trasi in potem imamo prosto odprto pot za pridobivanje gradbenih dovoljenj in za začetek izvedbe del na drugem tiru, je naznanil Babič.
"Računamo, da bi nekje do polovice naslednjega meseca pridobili to okoljsko soglasje, in ko ga pridobimo, imamo odprto pot do začetka gradnje drugega tira," je še pojasnil.
Agencija RS za okolje (Arso) je sicer sredi februarja za drugi tir izdala delno odločbo oziroma delno okoljevarstveno soglasje, a pogoj za izdajo celovitega okoljevarstvenega soglasja in pogoj za spremembe državnega lokacijskega načrta je bila sprememba občinskega odloka o krajinskem parku Beka v občini Hrpelje-Kozina.
Z občino je sedaj po Babičevih besedah dosežen dogovor; odlok naj bi spremenila v enem tednu.
Na ministrstvu si obetajo, da bodo vsaj polovico projekta financirali z evropskim denarjem, nekaj bo prispevala država, del sredstev pa bodo poskušali pridobiti v sklopu javno-zasebnih partnerstev.
EU izrecno želi, da se ves denar za prometno infrastrukturo nameni za obnovo železnic in gradnjo novih železniških tirov, predvsem za povečanje konkurenčnosti in zmogljivosti železnic, kar pomeni, da je Evropa pripravljena sofinancirati tudi drugi železniški tir, je pojasnil državni sekretar.
V odgovoru na vprašanje, koliko bo stal celoten projekt, je Babič spomnil na oceno ministra Sama Omerzela, da bi bilo drugi tir, ki je bil sicer ocenjen na 1,3 milijarde evrov, mogoče zgraditi s 700 milijoni evrov, a obenem izpostavil, da se izvaja javni razpis za izdelavo revizije tega projekta, ki bo prinesla konkretnejšo številko.
Državni sekretar Babič se je sicer danes v Bruslju udeležil zasedanja ministrov EU, pristojnih za promet, ki so dosegli načelni dogovor o tehničnem stebru četrtega železniškega svežnja, ki se nanaša na poenotenje železniških standardov in povečanje varnosti.
Četrti železniški paket so namreč razdelili na dva stebra, tehničnega in političnega. Danes so razpravljali in dosegli načelni dogovor o tehničnem delu, vključno s tem, da se na evropsko agencijo za železnice prenesejo določene pristojnosti glede standardov.
Slovenija in še nekaj drugih držav je v današnji razpravi poudarilo, da je treba pri tem upoštevati vse lokalne posebnosti in poskrbeti za to, da ne bi iz tega nastali dodatni stroški za prevoznike ali države.
Pri političnem stebru, ki je precej bolj problematičen in je pred časom tudi sprožil proteste sindikatov, pa gre za odprtje železniškega prostora konkurenci.
Slovenija pri tem čvrsto zastopa stališča, s katerimi želi zaščititi svoje nacionalno podjetje Slovenske železnice, je poudaril Babič.
Prvo stališče je, da mora biti Slovenija obravnavana kot enotna regija. Evropa jo je namreč želela razdeliti na več regij, kar bi pomenilo, da bi se lahko tuji ponudniki osredotočili samo na finančno zanimive dele železniških prevozov, na drugih pa bi lahko bila mobilnost prebivalstva ogrožena, je pojasnil.
Poleg tega želi dovolj dolgo, desetletno prehodno obdobje, ki bi Slovenskim železnicam omogočilo, da se uspešno prilagodi novim razmeram, tako da bo lahko konkurirala na tujih trgih in da bo na domačem trgu vzpostavila takšen sistem, da bo konkurenčna, ne glede na to, ali pride Deutsche Bahn, avstrijske železnice ali kdor koli drug, je še povedal Babič.
Četrti železniški sveženj sicer po oceni državnega sekretarja še nekaj časa ne bo sprejet, saj so razlike med članicami zelo velike.
Slovenija
Sredi aprila naj bi bila odprta pot za gradnjo drugega tira
Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor si obetajo, da bodo okoljsko soglasje za gradnjo drugega tira Divača-Koper pridobili do sredine aprila, s čimer bo odprta pot za gradnjo drugega tira. Končno so namreč dosegli dogovor z občino Hrpelje-Kozina, ki je bil pogoj za okoljsko soglasje, je danes v Bruslju povedal državni sekretar Bojan Babič.
