Svet Banke Slovenije je v torek obravnaval gradivo o poslovanju bančnega sistema, pri tem pa ugotovil, da je bilo to lani predvsem pod vplivom nadaljevanja razdolževanja bank na medbančnih trgih in neugodnih gospodarskih razmer. Vpliv na krčenje posojilne aktivnosti je bil močan, je razvidno iz objave na spletnih straneh centralne banke.
Na bilančno vsoto in posamezne bilančne kategorije ob koncu leta, na spremembe v strukturi bilanc ter tudi na celoletni poslovni izid so močno vplivali tudi ukrepi, ki sta jih decembra za stabilizacijo bančnega sistema sprejeli vlada in Banka Slovenije. Tedaj je prišlo do dokapitalizacije bank in prenosa slabih terjatev iz NLB in NKBM na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB).
Bilančna vsota bank se je v letu 2013 znižala za 11,1 odstotka oziroma 5,1 milijarde evrov. K zniževanju je razdolževanje bank do tujine prispevalo 2,9 milijarde evrov.
Posojila nebančnemu sektorju so se v minulem letu skrčila za 6,5 milijarde evrov, več kot polovica tega krčenja se je zgodila decembra, predvsem kot posledica prenosov slabih terjatev na DUTB.
Sicer pa, tako v Banki Slovenije, mesečni kazalniki kažejo, da se je stabilizacija gospodarske aktivnosti ob koncu leta nadaljevala. A negotovost v gospodarstvu kljub ugodnejšim gospodarskim gibanjem in večjemu zaupanju ostaja velika, so dodali.
Ob tem so izpostavili, da je bilo število brezposelnih januarja najvišje po letu 1994. Število delovno aktivnih se je medtem novembra okrepilo že tretji mesec zapored, kar kaže na postopno umirjanje razmer in tudi na strukturne spremembe na trgu dela.
Povprečna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave na ravni EU, je lani znašala 1,9 odstotka, kar je 0,9 odstotne točke manj kot leto prej.
Proračunski primanjkljaj je medtem lani dosegel 1,5 milijarde evrov oziroma 4,4 odstotka ocenjenega bruto domačega proizvoda (BDP) in je bil v skladu z načrtovanim v rebalansu proračuna iz julija 2013.
Zadolževanje države je do novembra lani doseglo skoraj šest milijard evrov, decembra pa se je zaradi dokapitalizacije bank še okrepilo.
Po izvedenih ukrepih za reševanje bank se je zahtevana donosnost dolgoročne državne obveznice znižala in januarja v povprečju znašala 4,7 odstotka.
Presežek na tekočem računu plačilne bilance se je začel proti koncu lanskega leta zniževati, kljub temu pa je od januarja do novembra znašal 6,1 odstotka BDP, kar medletno predstavlja rast za 3,2 odstotne točke.
Neto zunanji dolg je konec novembra lani znašal 12,5 milijarde evrov in se je glede na konec leta 2012 znižal za 1,8 milijarde evrov. Neto dolg države se je zvišal za 3,4 milijarde evrov, neto dolg bank pa znižal za 2,5 milijarde evrov.
Svet Banke Slovenije se je v torek seznanil tudi z informacijo o ponarejanju gotovine v lanskem letu: Odkritih je bilo 1597 kosov ponarejenih evrskih bankovcev ali 32,4 odstotka manj kot v letu 2012. Na mizi je imel še ugotovitve v zvezi z opravljenim nadzorom, določil pa je tudi tarife za opravljanje nadzora.
Slovenija
Kdo bo plačal novo 3,2 milijarde evrov veliko izgubo bank?
Izguba bank pred davki se je lani povzpela na 3,2 milijarde evrov, k njej pa so ključno prispevali visoki stroški oslabitev in rezervacij, ki so bili posledica nadaljnjega slabšanja kakovosti portfelja bank ter nižanja vrednosti zavarovanj, ugotavlja Banka Slovenije.
STA
