To so opozorili udeleženci današnje okrogle mize Zdravniške zbornice Slovenije o implementaciji direktive o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu na področju zobozdravstva. Ta je začela veljati konec oktobra lani, v slovenski pravni sistem pa je bila prenešena mesec pozneje.
Po mnenju udeležencev direktiva diskriminira slovenske zasebne zdravnike in zobozdravnike v primerjavi s tujimi zasebniki, saj zdravstvena blagajna krije specialistične storitve slovenskih bolnikov v tujini ne glede na to, ali je zdravnik zasebnik ali pa v javni zdravstveni mreži. Pri nas pa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) krije storitve le zdravnikom oz. zobozdravnikom, ki so vključeni v javno zdravstveno mrežo. "Javni denar, ki bi ga lahko doma porabili, na ta način odteka v tujino in se s tem financira tuj sistem," je opozoril zobozdravnik Gordan Čok.
Po omenjeni evropski direktivi javna zdravstvena blagajna vrne sredstva za specialistične zdravstvene storitve, torej tiste, za katere bolnik dobi napotnico. Ni pa točno jasno, ali so ortodontske storitve vključene v seznam teh storitev, je opozoril nadzorni zobozdravnik pri ZZZS Željko Valčič. Po njegovih besedah se namreč ministrstvo za zdravje glede tega vprašanja ni izjasnilo. Za ortodonta je sicer treba dobiti napotnico, vendar pa spada v primarno zobozdravstveno raven.
Po besedah zobozdravnice, ki se je oglasila iz občinstva, naj bi bilo to področje urejeno tako, da bi pred odhodom na zdravljenje v tujino slovenski ortodont moral pogledati, ali ima bolnik takšno okvaro zob oz. čeljusti, da je upravičen do ortodontskega zdravljenja pri nas. Šele nato bi lahko bolnik koristil zdravstvene storitve v tujini in bil upravičen do povračila stroškov iz javne zdravstvene blagajne. Ob tem pa je opozorila tudi na dolge čakalne dobe za ortodonte, kar bi lahko zavleklo odhod na zdravljenje v tujino.
Podpredsednica Zdravniške zbornice Slovenija Sabina Markoli je opozorila na podfinanciranost Slovenskega zdravstva zlasti v primerjavi s tujino. Pri nas se za zobozdravstvo nameni 0,14 odstotka BDP, evropsko povprečje pa je en odstotek BDP. Tako imamo v Sloveniji na področju zobozdravstva dolge čakalne dobe kljub temu, da smo po številu zobozdravnikov na prebivalca nad povprečjem EU. V zadnjih petih letih se je število aktivnih zdravnikov po njenih besedah povečalo za 200, vendar pa se program, ki ga ZZZS nameni za zobozdravstvene storitve, ne povečuje.
Čok, ki sicer prihaja z Obale, po sprejetju direktive ne opaža večjega povpraševanja po slovenskih zobozdravstvenih storitvah iz tujine. Pojasnil je, da načeloma obstajata dva tipa koriščenja zobozdravstvenih storitev v tujini - bolniki iz obmejnega območja, ki imajo svojega stalnega (cenovno ugodnejšega) zobozdravnika v tujini, na primer slovenski bolniki na Hrvaškem, drugi tip pa je dentalni turizem.
Opozoril je na dentalni turizem v oddaljenih destinacijah, na primer v Bolgariji. "Bolniki čez noč dobijo krasen nasmeh, ampak čez noč se pojavijo tudi težave. Reševanje težav pa potem poteka v Sloveniji," je dejal.
Slovenija
Evropska direktiva po mnenju udeležencev okrogle mize diskriminira slovenske zasebne zobozdravnike
V Sloveniji je dovolj zobozdravnikov, da bi lahko vsi pravočasno prišli do njihovih storitev, a je to vprašanje zadostnega financiranja ZZZS. Po mnenju udeležencev okrogle mize direktiva o čezmejnem zdravstvu ta problem le poglablja, saj zmanjšuje sredstva iz zdravstvene blagajne, hkrati pa diskriminira slovenske zasebne zobozdravnike.
