Izhodišče sindikalnega predloga za socialni sporazum je, da Slovenija potrebuje temeljit razvojni preobrat, saj da je za izhod iz krize treba opustiti sedanji neoliberalni model kapitalizma in preiti na socialno-tržno gospodarstvo. Skladno s tem predlagajo, da je treba konkurenčnost namesto na zniževanju stroškov in tekmovanju z državami s poceni delovno silo graditi na znanju, inovativnosti in usposobljenosti delavcev ter visoki in okolju prijazni tehnologiji.
Viri
Sindikati bi nove vire zbirali prek takojšnje uvedbe davčnih blagajn po hrvaškem vzoru, saj naj bi se lahko s tega naslova nateklo za dodatnih 380 milijonov evrov DDV. Poleg tega bi dobičke prostovoljnih zavarovalnic preusmerili v javno zdravstvo in razširili prispevne osnove tudi na druge prihodke in prejemke. V zvezi s slednjim predlogom govorijo o principu "vsak dohodek šteje" oz. o obdavčenju dohodkov iz najemnin, dividend in podobno. Želijo si tudi preoblikovanja Kapitalske družbe (Kad) v demografski sklad, ki bi prispeval k vzdržnosti pokojninske blagajne. Napajal bi se z 10 odstotki kupnin od prodaje kapitalskih naložb ter 10 ali 20 odstotki deležev dobičkov energetskih družb.
Pametna davčna politika
Po mnenju sindikatov bi bilo treba zagotoviti, da bi se subvencije in olajšave za zagon podjetij oz. sofinanciranje razvoja novih produktov povrnile preko dobička, ter uvesti variabilno stopnjo davka na dobiček. Ta bi prinesel davčne popustke podjetjem, ki bi bi zaposlovala za nedoločen čas. Zavzemajo se tudi, da se stopnja delodajalskih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje postopoma zviša za dve odstotni točki na 10,85 odstotka in da se ta dvig usklajuje s pozitivno gospodarsko rastjo. Prav tako pozivajo k uvedbi davka na premoženje slovenskih rezidentov, naloženo v davčnih oazah. Hkrati predlagajo davčno kazensko amnestijo za vse, ki bi premoženje povrnili v Slovenijo.
Pametna razvojna politika
Sindikati menijo, da bi moral biti fiksni delež zneska DDV alociran v poseben sklad za izobraževanje in usposabljanje zaposlenih ter spodbujanje zaposlovanja. Kot možnost navajajo tudi postopno zviševanje zneska delodajalskih prispevkov za zaposlovanje za eno odstotno točko na 1,06 odstotka. Med njihovimi predlogi so zagon posebne sheme državnih projektnih obveznic, namenjenih za velike infrastrukturne in razvojne projekte na regionalni in lokalni ravni v povezavi s finančnimi inštrumenti Evropske investicijske banke, učinkovitejša shema energetske sanacije javnih in zasebnih stavb, ki naj bi bila povezana s čim večjo uporabo domačega lesa, ustrezna okrepitev politike spodbujanja neposrednih tujih investicij in internacionalizacije podjetij ter vzpostavitev nacionalnega sistema izobraževalnih vavčerjev za zaposlene. Slovenija naj bi morala v prihodnjih štirih letih, vsako leto v enakem deležu, zvišati javne izdatke za izobraževanje do vsaj šest odstotkov bruto domačega proizvoda. Od tega naj bi vsaj 1,7 odstotka namenila za visoko šolstvo. Poleg tega se na tem področju zavzemajo še za vzpostavitev posebnih garancijskih shem za zagon delavskih kooperativ.
Regulacija
Na delojemalski strani so prepričani, da bi bilo treba uvesti polne skupne in solidarne odgovornosti podjetij v (pod)izvajalski verigi.
Sistemska zakonodaja
Sindikati v nasprotju z delodajalci v socialnem sporazumu zahtevajo posebno zavezo, da se reforme trga dela med letoma 2014 in 2016 ne bo načenjalo, saj da so zadnje spremembe s tega področja zaživele šele lani. Med drugim pa upajo na ureditev študentskega dela, pripravo zakona o ekonomsko odvisnih osebah, vzpostavitev nacionalne sheme plačanih pripravništev ter sistem aktivne politike zaposlovanja, ki bo dosledno sledil nagrajevanju dostojnega dela. Na področju zdravstva pričakujejo združitev dopolnilnega in obveznega zdravstvenega zavarovanja, pa tudi sistemsko obvladovanje stroškov zdravstvenega varstva. V zvezi s slednjim predlagajo, da se oblikuje nacionalni sistem investicij, izloči posrednike pri nabavi opreme in korupcijo v zdravstvu opredeli za kaznivo dejanje. Po njihovem mnenju je treba izvesti tudi popolno ločitev javne mreže in zasebnega zdravstva ter ukrepe na področju poklicnega zdravja (sprejem predpisov za registracijo in preprečevanje poklicnih bolezni). Ko gre za pokojninski sistem, pa se zavzemajo dostojne pokojnine - med drugim ukinitev zamrznitve rednega usklajevanja pokojnin -, premostitveno zavarovanje za poklicne športnike, poklicne pokojnine "mešancev" in prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Pod sindikalni predlog socialnega sporazuma so podpisani Konfederacija novih sindikatov Slovenije Neodvisnost, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije, Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, Konfederacija sindikatov Slovenija Pergam, Slovenska zveza sindikatov Alternativa, Zveza delavskih sindikatov Slovenje - Solidarnost in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije.
