Novice Svet24

Poročilo, ki ga je v torek objavila Evropska komisija, za leto 2013 kaže, da se je revščina med prebivalci v starosti od 18 do 64 let v letih med 2008 in 2012 precej povečala v dveh tretjinah držav članic EU. Skupno je več kot 108 milijonov ljudi, pri katerih obstaja tveganje za revščino, ki si ne morejo kupiti nujno potrebnih dobrin za dostojno življenje oz. živijo v nizko delovno intenzivnih gospodinjstvih.

Tretjina starih od 18 do 64 let na pragu revščine je zaposlenih

Tretjina med starimi od 18 do 64 let, ki so na pragu revščine, je zaposlenih. Slovenija se je znašla v skupini držav, kjer se je delež revnih zaposlenih v času krize zvišal, a ne drastično. S približno petih odstotkov v letu 2008 se je v letu 2012 povzpel na približno šest odstotkov. Zaposleni je lahko med drugim reven zaradi majhnega števila delovnih ur, ki jih mora opraviti po pogodbi za začasno delo, zaradi zaposlitve za krajši delovni čas ter zaradi nizke plače. Največ revnih zaposlenih za poln delovni čas z nizko plačo je v Nemčiji, najmanj pa v Španiji in na Portugalskem. Slovenija se uvršča v sredino.

Prejemniki nadomestila za brezposelnost se zaposlijo hitreje

Iz poročila je razviden pozitiven učinek socialnih prejemkov na verjetnost ponovne zaposlitve. V nasprotju s splošno uveljavljenim prepričanjem, da prejemniki nadomestila za brezposelnost nočejo delati, namreč kaže, da je pri prejemnikih nadomestila za brezposelnost večja verjetnost zaposlitve kot pri tistih, ki ne prejemajo nadomestila, opozarjajo v komisiji. To še zlasti velja za dobro zasnovane sisteme socialnih prejemkov, ki denimo postopno zmanjšujejo ravni prejemkov. Dopolnijo jih z določenimi zahtevami, kot je npr. zahteva za iskanje zaposlitve. Takšni sistemi po ugotovitvah Evropske komisije običajno uspešno omogočijo, da se brezposelni zaposlijo na delovnem mestu, ki dejansko ustreza njihovim sposobnostim. S tem dobijo tudi bolj kakovostno zaposlitev, kar jim hkrati pomaga iz revščine. V nekaterih državah, kot sta Poljska in Bolgarija, veliko brezposelnih ne dobi ustrezne državne podpore, npr. nadomestila za brezposelnost ali socialne pomoči. Glede na to se morajo zanesti na pomoč v družini ali poiskati neformalno delo.

Poleg transferjev nujna aktivna politika zaposlovanja

Poročilo se ukvarja tudi z vprašanjem, kakšen pristop pomaga ljudem najti takšno delo, da jih bo izvleklo iz revščine. Ugotavlja, da je treba za uspešno in daljšo vnovično vključenost na trg dela zadosten prejemek države dopolnjevati z ustreznimi ukrepi aktivne politike zaposlovanja. Aktivne politike zaposlovanja obsegajo vrsto ukrepov - od podpore pri izobraževanju o načinih iskanja zaposlitve do ustvarjanja novih delovnih mest kot dela programov v skupnosti. A pozornost je treba nameniti ne le odpiranju delovnih mest, temveč tudi njihovi kakovosti, da bi tako dosegli trajnostno okrevanje in zmanjšali revščino, ne le brezposelnost, je ob objavi pregleda poudaril komisar za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje Laszlo Andor. 

Iz poročila izhaja, da so skandinavske države z ukrepi za aktiviranje brezposelnih bolj uspešne kot večina držav članic na jugu EU in bolj kot nove članice.

S poudarjanjem vseživljenjskega učenja še zlasti prednjačita Švedska in Danska. Na Švedskem je v vseživljenjsko učenje vključenih 40 odstotkov brezposelnih, na Danskem pa nekaj pod 35 odstotkov. Tudi Slovenija je z nekaj manj kot 20 odstotki uvrščena visoko, v skupino prvih petih držav, v kateri sta, poleg Švedske in Danske, še Avstrija in Velika Britanija.