Na UKC Ljubljana navajajo, da se je o možnostih sodelovanja s Šehićem dogovarjalo že prejšnje vodstvo. O tem, ali je že pridobil ustrezno licenco za delo v Sloveniji in kakšni so finančni okviri njegovega sodelovanja, pa danes niso pojasnili.
Prav tako niso komentirali, ali so kirurga Roberta Blumauerja, ki je doslej sodeloval pri tem programu, res prestavili na srčno kirurgijo za odrasle. Šehić naj bi namreč po poročanju nekaterih medijev sedaj opravljal operacije, ki jih je doslej samostojno opravljal Blumauer. Znova pa so zatrdili, da bodo še vedno sodelovali z izraelskim kirurgom Davidom Mishalyjem, saj mu pogodba poteče oktobra letos.
Blumauer je sicer v pismu staršem otrok s prirojenimi srčnimi napakami zavrnil nekatere navedbe strokovnega direktorja UKC Ljubljana Sergeja Hojkerja v pogovoru za Dnevnik, zakaj so novorojenčka nedavno poslali na zdravljenje v münchensko bolnišnico. Dejal je, da je bil Blumauer kar nekaj časa na bolniški in da so včasih v takih primerih pošiljali otroke v Izrael, da pa je München boljša možnost.
Blumauer pravi, da v šestih letih niso zaradi njegove bolniške v tujino na operacijo poslali nobenega bolnika. Pojasnil je tudi, da je začel bolniški stalež štiri dni po sprejetem sklepu, da gre otrok na zdravljenje v tujino. Ob tem trdi, da so v času sodelovanja z Mishalyjem v UKC operirali vse bolnike z enako diagnozo, razen enega, ko je UKC takrat začasno prekinil pogodbo z izraelskim kirurgom.
V tem primeru pa ga o bolniku, terminu konzilija oz. njegovem mnenju glede operacije novi vodja programa Tomislav Klokočovnik ni kontaktiral. Prav tako naj ne bi nihče kontaktiral Mishalyja.
V tem času je sicer delež bolnikov, ki umre prvih 30 dni po operaciji in je glavni kazalec kakovosti zdravljenja, pri tovrstni operaciji v UKC Ljubljana, znašal nič odstotkov. Ker operacija spada med najzahtevnejše, umrljivost znaša tudi do 10 odstotkov, pojasnjuje Blumauer. V času, ko so pošiljali bolnike na zdravljenje v tujino, pa je bila umrljivost v mesecu po operaciji okoli sedemodstotna, je dodal.
Po njegovem mnenju pri programu otroške srčne kirurgije sodeluje dovolj kirurgov glede na število operacij. Če jih je preveč, se število posegov na enega kirurga zmanjša pod priporočljivo mejo. Dodaja pa, da UKC nujno potrebuje ekipo intenzivne terapije, ki bo pripravljena prevzeti odgovornost in strokovno sodelovati ter voditi bolnika po operaciji.
Nad vsemi zdravniki in programom otoške srčne kirurgije sicer poteka izredni strokovni nadzor, ki ga vodi Zdravniška zbornica Slovenije, a je še v začetni fazi.
Slovenija
Pri programu otroške srčne kirurgije odslej tudi beograjski kirurg
V programu otroške srčne kirurgije na UKC Ljubljana bo odslej sodeloval beograjski kirurg Igor Šehić, ki naj bi v Ljubljano prihajal trikrat mesečno in v Sloveniji ostajal dva do tri dni, s čimer bo lahko spremljal otroke v dneh po operaciji, pojasnjujejo v UKC Ljubljana. Poleg tega bodo v programu zaposlili novega srčnega kirurga.
