Novice Svet24

Same razsodbe sicer še ni želel komentirati, saj je še ni videl, je pa poudaril, da "bi bilo smiselno razmišljati o sprožitvi meddržavnega spora med Slovenijo in Hrvaško glede uporabe memoranduma o razumevanju". Za omenjeno sodišče se zavzema, ker so vse naslednice nekdanje Jugoslavije njegove članice.

O sprožitvi meddržavnega spora bi bilo po njegovem mnenju treba razmisliti, ker "gre za eklatantno kršitev dveh mednarodnih pogodb in enega mednarodnega dogovora" s strani Hrvaške.

Poudaril je tudi, da se ne strinja s hrvaško interpretacijo memoranduma z Mokric, "saj če nekaj podpišeta dva predsednika vlad in sprejmeta sklep vladi dveh držav, potem je to verjetno z namenom, da velja med državama, in ne zato, da ne bi veljalo med državama".

Glede mednarodnih pogodb in mednarodnega dogovora, ki jih Hrvaška krši, pa je Gabrovec povedal, da imata Slovenija in Hrvaška sklenjen premoženjsko-pravni sporazum iz leta 1999, kjer je predvideno, da je problem LB predmet drugih meddržavnih sporazumov. "Potem imamo sporazum o vprašanjih nasledstva, ki opredeljuje, da se problematika varčevalcev ureja pred Banko za mednarodne poravnave (Bis). Imamo tudi memorandum o razumevanju, ki pravi, da je ta specifični problem prenesenih deviznih hranilnih vlog predmet, ki ga bosta državi obravnavali pod okriljem banke Bis."

Gabrovec je potrdil še, da se bosta po njegovih podatkih LB in NLB na današnjo razsodbo pritožili.

Hrvaško sodišče v Zagrebu je danes odločilo v prid tožbama Zagrebške banke in PBZ proti Ljubljanski banki in NLB v sporu o deviznih vlogah hrvaških varčevalcev nekdanje LB. Gre za prvi razsodbi po lanskem podpisu memoranduma v Mokricah.

V primeru tožbe PBZ gre za približno 220.000 evrov, medtem ko je zahtevek Zagrebške banke občutno višji in je izražen v osmih valutah od 318.000 funtov do 18 milijonov švicarskih frankov. Med drugim gre za 1,4 milijona evrov in devet milijonov ameriških dolarjev. To sta sicer prvostopenjski sodbi, ki še nista pravnomočni.