Za ustavno presojo so se odločili zaradi prizadetosti interesov lokalne samouprave, zlasti v smislu finančne avtonomije in ustreznega obsega financiranja lokalnih skupnosti (zmanjšanje lastnega davčnega vira) v skladu s slovensko ustavo in Evropsko listino o lokalni samoupravi.
Poleg tega zakon, ki je ukinil med drugim nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki so ga občine določale samostojno in je bil njihov prihodek, občinam po njihovih navedbah jemlje pomemben mehanizem oblikovanja lokalnega razvoja.
Problematično, kdo vse so zavezanci?
V skupnosti tudi opozarjajo, da so zavezanci za ta davek tudi občinski zavodi in skladi, katerih cilj ni pridobivanje dobička. Pridobitni namen je pri opravljanju npr. dejavnosti vzgoje in izobraževanja, kulture, športa, zdravstva, otroškega varstva podrejen zadovoljevanju javnih potreb. Zato bi moral zakonodajalec pri davčnih obremenitvah tovrstnega občinskega premoženja spoštovati funkcionalno samostojnost občin, menijo.
Za skupnost so z vidika interesov občin kot lastnic nepremičnin sporne tudi evidence javne infrastrukture, ki da jih je nemogoče urediti v tako kratkem času, kot predvideva zakon, ter postopek in roki za določitev zemljišč za gradnjo stavb.
Skupnost občin bo pred vložitvijo zahteve na ustavno sodišče v Ljubljani pripravila tudi novinarsko konferenco.
Že peta zahteva!
To bo peta zahteva za ustavno presojo letos uveljavljenega zakona o davku na nepremičnine. Zahtevo so doslej vložili skupina poslancev na čelu s SDS, Občina Rogašovci, Združenje občin Slovenije in Mestna občina Koper. Ustavno sodišče bo predvidoma v četrtek odločalo o začasnem zadržanju izvajanja zakona.
