Na območju občine Duplek so že vidni prvi kupi zemlje za gradnjo protipoplavnega nasipa, ki bi moral tamkajšnje občane v dolžini osmih kilometrov vzdolž reke Drave, in sicer od Zgornjega Dupleka do Vurberka, varovati pred razlivanjem oziroma poplavami. Nasip v vrednosti okoli 4,5 milijona evrov, ki ga gradi ptujsko vodnogospodarsko podjetje Drava, naj bi po besedah dupleškega župana Mitje Horvata dokončali naslednje leto.
Letos bodo prestavili samo elektrovode in uredili traso. ''Hiše znotraj poplavnega nasipa, grajenega iz kompaktnih zemljin, ki je dimenzioniran na stoletne vode, bodo po oceni strokovnjakov varne. Nekaj pa jih bo ostalo zunaj, saj so preblizu reki. Njim bodo protipoplavno varnost zagotavljali tako imenovani betonski obrambni zidovi,'' pojasnjuje Horvat in na vprašanje, zakaj je protipoplavni nasip ponekod oddaljen od Drave več sto metrov, odgovarja, da reka po oceni strokovnjakov potrebuje določen prostor, po katerem se lahko razlije.
In kaj pravijo ljudje, ki živijo na poplavnem območju? Kmetije družine Lešnik iz Dvorjan, ki je od Drave oddaljena slabih 300 metrov in je bila že večkrat poplavljena, nasip ne bo varoval. ''Gladina vode se nam bo povečala, saj se pred našim območjem ne bo imela kam razliti. Pristojne smo ves čas opozarjali na tovrstno težavo, in tudi z betonskim varovalnim zidom se ne strinjamo. Imamo kmetijo, zid pa bi nam kmetovanje občutno poslabšal,'' je ogorčen Cvetko Lešnik, ki pravi, da bi s poglobitvijo in čiščenjem struge ter manjšim zidom v neposredni bližini reke odpravili marsikatero nevšečnost.
Tudi krajani Vurberka, ki živijo v bližini Drave, so prepričani, da protipoplavni nasip ni prava rešitev. Vsaj takšen ne, kot je predviden. Viljem Krepek iz Vurberka, ki ga ob novembrskih poplavah sicer ni bilo doma, njegove sosede pa so morali s strehe večnadstropne stanovanjske hiše pred pobesenelo reko reševati s helikopterjem, je prepričan, da bo protipoplavni nasip varoval le naselja oziroma območja ob njem. ''Pri naši hiši, ki je od Drave oddaljena dobrih 500 metrov, se protipoplavni nasip konča, kar pomeni, da se bo tukaj reka morala nekam razliti. Dobili bomo še več vode, kot smo je doslej, saj se je lahko razlivala že po območjih pred nami. Zanimivo je tudi, da si nihče od strokovnjakov ni prišel nikoli ogledat območja, kjer je reka poplavljala, ali nas vsaj vprašal, kaj mi menimo o trasi nasipa in podobno. Tukaj, ob reki Dravi, živim že več kot 70 let in zagotovo bi jim lahko povedal kaj koristnega,'' je prepričan Krepek.
Dodaja, da jih je narasla Drava prej redko dosegla, saj je bila njihova hiša vselej kot na nekakšnem na otoku. ''Zdaj pa se bojim, da se lahko zadeva še prej ponovi. Dobili bomo namreč še več vode, ta pa se bo morala nekje razliti,'' je zaskrbljen Krepek.
