Ministrstvo predlaga, da se dajatev za osebna vozila s 15. julijem zviša za okoli 13 odstotkov. Kot je razvidno iz predloga spremenjene uredbe, objavljene na spletnih straneh vlade, bi se višina letne dajatve za motorna kolesa zvišala za okoli 10 odstotkov. Ministrstvo predlaga, da začne uredba veljati že s 15. julijem in ne z avgustom, kot se je pred tem neuradno omenjalo.
Za osebna vozila vseh vrst bi se dajatev zvišala za približno 13 odstotkov, za tovorna vozila pa bi se zvišala tako, da bi se spremenili kriteriji upoštevanja emisijske lastnosti vozil.
Gre sicer že za drugo zvišanje dajatve v manj kot letu dni. Registracija vozil se je nazadnje podražila novembra.
Ministrstvo predlaga, da bi lastniki osebnih vozil s prostornino motorja manjšo od 1350 kubičnih centimetrov, po novem namesto 55 evrov plačali 62 evrov.
Lastniki vozil v razredu od 1801 do 2500 kubičnih centimetrov bodo morali, če bo vlada predlog potrdila, namesto 135 evrov plačati 153 evrov. V razredu od 2501 do 3000 kubičnih centimetrov se naj bi dajatev zvišala z 250 na 282 evrov, v razredu od 3001 do 4000 kubičnih centimetrov s 400 na 452 evrov in pri vozilih s prostornino motorja nad 4000 kubičnih centimetrov s 500 na 565 evrov.
Lastniki motornih koles s prostornino motorja do 125 kubičnih centimetrov bi morali po novem plačati namesto 12 evrov plačati 13 evrov. Tisti, ki vozijo motorje s prostornino med 125 in 250 kubičnimi centimetri, bi morali namesto 19 evrov odšteti 21 evrov. Za motorna kolesa s prostornino med 500 in 1000 kubičnimi centimetri se dajatev s 26 evrov dviga na 29 evrov, za tista nad 1000 kubičnih centimetrov pa s 30 na 33 evrov.
Pri tovornih vozilih pa za razliko od novembra ministrstvo ne predlaga splošnega zvišanja dajatve, a naj bi se dodatne prihodke s tega naslova zagotovilo s spremembami pri upoštevanju emisijskih lastnosti motorjev pri izračunavanju letne dajatve.
Za najbolj napredna emisijska standarda Euro 6 (VI) ter Euro 5 (V) se ohranja ureditev, po kateri je letna dajatev za takšna tovorna vozila nižja za 35 oziroma 25 odstotkov. Vozila s standardom Euro 4 (IV) naj po novem ne bi bila več upravičena do 12,5-odstotnega znižanja dajatve, temveč jo bodo morala plačati v celoti.
Za vozila s standardom Euro 3 (III), za katera je bilo do zdaj treba plačati polno ceno, bo po novem veljal 10-odstotni pribitek. Za vozila s standardom Euro 2 (III) se pribitek zvišuje s pet na 20 odstotkov, za vozila s standardom Euro 1 (I) z 20 na 30 odstotkov, za okoljsko najbolj sporna vozila pa s 30 na 40 odstotkov.
Ministrstvo računa, da se bo zaradi vseh teh sprememb z naslova te dajatve letos nateklo za šest milijonov evrov več prihodkov oziroma skoraj 138 milijonov evrov. Prihodnje leto pa naj bi se z dajatvijo zbralo za 15,3 milijona evrov več sredstev.
Sredstva se sicer namenska, a se stekajo v državni proračun. Od aprila 2010 do junija lani so bila namenjena vlaganjem v železniško infrastrukturo. To je bilo določeno z zakonom o zagotavljanju sredstev za naložbe v javno železniško infrastrukturo kot vir sredstev za investicije v javno železniško infrastrukturo.
Šele z lanskim junijem, ko je stopil v veljavo zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v prometno infrastrukturo, je direkcija za ceste dobila možnost, da pridobi del sredstev, zbranih z letno dajatvijo za uporabo vozil v cestnem prometu.
Sicer so ta sredstva namenjena infrastrukturi kot celoti (ceste, železnice, letališča, pristanišča), kako pa so dejansko razporejena, pa se določi ob vsakokratnem sprejemu državnega proračuna. Na direkciji za ceste si sicer prizadevajo z stalni namenski vir za vzdrževanje in obnovo cest, na ministrstvu pa rešitve še iščejo.
