Po ocenah organizatorjev se je na shodu Zbora za republiko zbralo več kot 12.000 ljudi, po ocenah policije 9000, zborovanje pa je minilo mirno. Pred koncem shoda so udeležencem prebrali deklaracijo Zbora za republiko, s katero zahtevajo državo vseh državljanov. Današnji shod Zbora za republiko se je začel ob 11. uri, potekal pa je pod geslom Za Slovenijo, za vse, ki tukaj smo se zbrali, ker dobro v srcu mislimo. Udeleženci so želeli javnosti predstaviti, v kakšnem položaju se nahaja država in kakšni so potrebni ukrepi.
Pred koncem shoda je igralec Bine Matoh prebral deklaracijo Zbora za republiko na kulturni praznik, s katero podpisniki izjavljajo, da je slovenski narod uresničil mnoge cilje, ki so se zdeli nemogoči dobri dve desetletji nazaj. Zato zahtevajo državo vseh državljanov ter preglednost gospodarskega in bančnega sistema.
"Želimo živeti v državi z urejenim pravosodjem, kjer bodo zakoni veljali za vse in ne le za peščico. Pričakujemo pluralne medije in profesionalno delo novinarjev," piše v deklaraciji. Poleg tega se zavzemajo za konkurenčno državo odgovornih posameznikov, v kateri je država v službi državljanov. "Želimo sprostiti ustvarjalne sposobnosti slovenskih državljanov ter tako ujeti standarde najbolj razvitih držav. Pri tem združujemo moči vseh ljudi, ki dobro v srcu mislijo," so še zapisali v deklaracijo.
Na odru na Kongresnem trgu so se sicer zvrstili govorci, ki jih je spremljal kulturni program. Prek videonagovora je udeležence nagovoril tudi premier Janez Janša, ki je poudaril, da je treba odločno nastopiti proti levemu fašizmu in grožnjam, nasilju ter kaosu, ki sta največja sovražnika svobode in pravičnosti. Poudaril je, da je danes šele začetek. "Še bodo plapolale slovenske in evropske zastave," je dodal.
##IMAGE-20124##
Predsednik Zbora za republiko Lovro Šturm je izpostavil potrebo po enakosti pred zakonom in pravni državi, vendar pa nasprotujejo temu, "da se izvoljene predstavnike države odstavljajo z linčem". Predsednik Zbora za republiko Šturm je opozoril, da se zbor pridružuje mnogim stališčem, ki jih je slišati na protestih, kot je zahteva po enakosti pred zakonom, pravičnosti in vzpostavitvi pravne države. Po njegovem mnenju so tako očitki, da sta se v Sloveniji vzpostavili dve pravni državi - ena za privilegirance in druga za ostale ljudi - upravičeni. Poudaril je, da je pravna država ključnega pomena za normalni razvoj svobodnega tržnega gospodarstva in podjetništva, kar da je edina možnost, da se Slovenija izkoplje iz gospodarske krize. Šturm meni, da Slovenija ne more obstati, če "vsem svojih prebivalcem in vsem regijam ne zagotovi enakih možnosti, enakega razvoja in pravičnost za vse". Tako se po njegovih besedah zavzemajo za svobodno izmenjavo mnenj, za strpnost in spoštovanje mirnih zborovanj, saj da je svoboden in odprt dialog smiseln in potreben. Ne morejo pa se po Šturmovih besedah odzivati na odmike od kulture dialoga. Spregovoriti je treba o tem, kakšen naj bo prihodnji razvoj Slovenije, je poudaril. Dejal je tudi, da zavračajo oblast politikov, povezanih s tajkuni, kot tudi grški scenarij, saj da vse to vodi v izgubo težko pridobljene suverenosti slovenskega naroda.
Nekdanja generalna državna tožilka Barbara Brezigar (na fotografiji zgoraj) je med drugim dejala, da se danes bolj kot kdaj koli v javnem življenju soočamo z vse hujšim izključevanjem, blatenjem in nestrpnostjo. "Spet postajajo dovoljena vsa sredstva, zato je skrajni čas, da se zoperstavimo navlaki desetletij prejšnjega stoletja z ideološkim predznakom. To navlako nam nekateri kar naprej nastavljajo na pot," je poudarila. Zbranim na Kongresnem trgu je sporočila, da niso pol ene družbe. "Nismo noben nasprotni pol čemur koli, smo Slovenija," je dodala, del tiste večine, ki želi odgovorno in pravično državo. Pojasnila je, da so se zbrali v interesu vse države in ne nekega majhnega dela. "Naše delovanje ne deli ljudi, jih povezuje," je dejala Brezigarjeva. Po njenem mnenju je danes skrajni čas, da "stopimo skupaj in delujemo odločno in v našem skupnem interesu, kajti lovimo zadnjo priložnost, da končno postanemo država".
##IMAGE-20114##
Minister za obrambo Aleš Hojs je dejal, da je "čas, da stvari umirimo in jih postavimo tja, kamor spadajo" - tja, "kjer bo naš uspeh neodvisen od našega ideološkega prepričanja, od naših stricev in tudi tega, kar je danes v Sloveniji zelo popularno, plemenske navezanosti". Po njegovem mnenju bo samo zdrava tekmovalnost to deželo spet spravila na zdrave temelje, da bo država socialna, pravična in varna. "To državo lahko spet napravimo pravno in pravično," je poudaril. Hojs verjame, da Slovenci to zmoremo, "ker smo demokrati, domoljubi, zavedni", ker znamo živeti kljub različnim mnenjem drug ob drugem in ker so nam naši predniki to izročili.
Nekdanji predsednik DZ France Cukjati pa je poudaril, da Slovenija premore tudi dobre politike, sodnike, bančnike, učitelje, zdravnike itd., le poiskati in podpreti jih je treba. "Zato zavračamo metodo slepega pouličnega linča," je dejal. "Od politikov, ki smo jih izvolili na svobodnih in demokratičnih volitvah, zahtevamo, da vztrajajo pri izpolnjevanju tistega programa in obljub, zaradi katerih smo jim dali naše glasove," je dejal. "Naj se nikoli več ne zgodi, da bi katera od državnih inštitucij postala orodje zakulisnih centrov moči in bi surovo kršila osnovno človekovo pravico do zagovora in pritožbe," je dejal.
Po Cukjatijevem mnenju "smo v času, v katerem postaja vse bolj jasno, kako si je tranzicijsko koruptivno omrežje prilastilo državo". "Če nekdo zlorabi državni protikorupcijski inštitut za diskreditacijo in likvidacijo politika, ki prav temu omrežju pomeni oviro nadaljnjega ropanja države, potem je čas, da tej likvidaciji rečemo odločni ne," je dejal.
Med udeleženci shoda je bilo sicer slišati predvsem kritike na račun Komisije za preprečevanje korupcije in predsednika DL Gregorja Viranta. Bili so opremljeni s slovenskimi in evropskimi zastavami ter transparenti, s katerimi opozarjajo, da gre za državo, pozivajo k srčnosti, izražali pa so tudi podporo Janezu Janši.
