Primož Trubar se je rodil nekje med letoma 1507 in 1509 na Rašici pri Velikih Laščah oziroma v neposredni bližini vasi. Kraja in datuma rojstva se ne da zagotovo določiti, ker krstnih matičnih knjig takrat še niso poznali. A domneva se, da je bil rojen 9. junija (možen pa je tudi datum 8. junij). Leta 1520 mu je verjetno turjaški grof omogočil, da se je šel šolat za duhovnika. Eno leto se je šolal na Reki, nato dve leti v Salzburgu, kjer je pridobival temeljno izobrazbo gramatike, dialektike, retorike in nemščine. Ko je bil star devetnajst let, mu je tržaški škof Pietro Bonomo dodelil župnijo Loka pri Zidanem Mostu. Jeseni 1527 je Bonomo Trubarja napotil na študij na Dunaj. Leta 1530 ga je škof posvetil za duhovnika in ga določil za vikarja v župniji sv. Martina v Laškem. Duhovno službo je tam opravljal v skladu s katoliškim obredom, vendar so njegove zgodnje pridige že spominjale na pridige Erazma Rotterdamskega. V Ljubljano se je vrnil leta 1536 in postal škofijski vikar. V mestu je pridigal slovensko in nemško. Zaradi njegovih nazorov se je leta 1540 zganil deželni glavar Nikola Juršič. Trubar bi skoraj pristal v ječi, vendar so ga somišljeniki pravočasno posvarili. Pod novim škofom Urbanom Textorjem, ki je bil vnet katolik, je dobil službo vikarja v Šentjerneju na Dolenjskem. Škof Textor se je odločil obračunati s protestanti, ki jih je dal pozapreti in postaviti pred sodišče. Trubar je bil spet pravočasno obveščen in lahko se je skril na varno. Po nekaj mesecih skrivanja ga je ljubljansko cerkveno sodišče izobčilo, mu zaplenilo hišo v Ljubljani (sedanji Levstikov trg), šentjernejsko župnijo in celjski beneficiat, posvetno deželno sodišče pa ga je obsodilo na zapor. Leta 1548 je tako moral skrivaj pobegniti v Nemčijo, z begom pa je postal tudi deželni odpadnik. Sredi maja 1548 je dobil službo pastorja v Rothenburgu. Tam si je tudi ustvaril družino z Barbaro Sitar, s katero je imel štiri otroke. Leta 1548 je Trubar začel snovati in uresničevati zamisli za seznanjanje Slovencev z verskimi vsebinami s pomočjo tiska. To je omogočilo razvoj slovenske književnosti. Prestopil je k augsburški veroizpovedi in postal pravi protestant. Začel je s prvo knjigo Katekizem (lat. Catechismus), ki temelji na katekizmu Johanna Brenza. Še v istem letu je pripravil kratek Abecednik, saj se je zavedal, da mora ljudi najprej naučiti osnov branja in pisanja. Tako je postal začetnik slovenske književnosti. Trubar je umrl star 78 let v Derendingenu, kjer je tudi pokopan.
Dogodki
68 – rimski cesar Neron naredi samomor
1358 – Gaston Phoebus in Jean III. pri Meauxu premagata kmečke upornike
1534 – Jacques Cartier kot prvi Evropejec odkrije Reko sv. Lovrenca 1858 – Gustav Ipavec doktorira na dunajski univerzi
1934 – v risanki The Wise Little Hen se prvič pojavi Jaka Racman (Donald Duck)
1940 – Norveška vojska opolnoči kapitulira
1942 – Nemci iz maščevanja zaradi atentata na Reinharda Heydricha zažgejo in popolnoma zakrijejo sledove vasi Lidice pri Pragi
1953 – tornado v Worcestru (Massachusetts, ZDA) zahteva 94 smrtnih žrtev
1957 – avstrijska odprava kot prva pripleza na Broad Peak (K3)
1959 – splovljen USS George Washington, prva podmornica z balističnimi izstrelki
1999 – ZR Jugoslavija in Nato podpišeta mirovni sporazum za Kosovo
Rojstva
1672 – Peter I. Veliki, ruski car (po julijanskem koledarju rojen 28. maja)
1843 – Bertha Sophie Felicitas von Suttner, avstrijska mirovnica, nobelovka 1905
1910 – Tone Tomšič, slovenski revolucionar
1941 – Jon Lord, britanski glasbenik (Deep Purple)
1961 – Michael J. Fox, ameriški filmski igralec
1963 – Johnny Depp, ameriški igralec
1975 – Renato Vugrinec, slovenski rokometaš
1977 – Predrag Stojaković, srbski košarkar
1978 – Miroslav Klose, nemški nogometaš
1981 – Natalie Portman, ameriška filmska igralka
1984 – Wesley Sneijder, nizozemski nogometaš
Smrti
68 – Neron, rimski cesar
1361 – Philippe de Vitry, francoski skladatelj in pesnik
1597 – José de Anchieta, portugalski jezuit, pesnik, dramatik, učenjak 1717 – Madame Guyon, francoska mistikinja
1792 – Jacob Kirkman, angleški izdelovalec čembal alzaškega rodu
1870 – Charles Dickens, angleški pisatelj
1959 – Franc Talanji, slovenski pisatelj, pesnik, novinar, madžarizator, pozneje komunistični partizan in član NOB
1973 – Erich von Manstein, nemški feldmaršal
1976 – Sybil Thorndike, angleška gledališka igralka
1974 – Miguel Ángel Asturias, gvatemalski pisatelj, diplomat, nobelovec 1967
2000 – Ernst Jandl, avstrijski pisatelj
