Kljub nekaterim porazom IS ostaja močna
Džihadisti so bili sicer pregnani z določenih območij v Iraku, a kljub letu dni bojev in kar 4000 letalskim napadom mednarodne koalicije v njihovih rokah ostaja velik del zahoda države. Še bolj so se utrdili v od vojne opustošeni Siriji.
V Washingtonu so se nedavno pohvalili, da je bilo v napadih koalicije ubitih že 10.000 skrajnežev, a ti očitno še hitreje rekrutirajo nove borce, mnoge iz zahodnih držav, odlični pa so tudi pri nabiranju denarja.
Kot piše britanski Telegraph, se je morala IS v minulih mesecih pred letali zahodne koalicije in napadi šiitskih milic resda umakniti iz več krajev v Iraku, a večinoma gre za "majhne in težko izbojevane poraze", ki niso načeli njene sposobnosti, da zmaguje ter širi strah v arabskem in tudi zahodnem svetu.
Krvava, več kot štiri leta trajajoča državljanska vojna v Siriji je služila kot nekakšen inkubator in vadišče za IS, njen vzpon pa je dodatno omogočilo nezadovoljstvo iraških sunitov, ki so šiitski vladi v Bagdadu očitali, da jih marginalizira in zatira.
"Osnovni razlogi za vzpon IS ostajajo. In to pomeni, da bo IS ostala, od tu in tam jo bodo morda občasno pregnali, a še vedno bo v nacionalnem krvnem obtoku, kot septična okužba," je za francosko tiskovno agencijo AFP ocenil Patrick Skinner iz družbe za varnostno obveščevalne dejavnosti Soufan Group, sicer nekdanji uslužbenec ameriške Cie v Iraku in Afganistanu.
Po bliskoviti ofenzivi glavnino boja proti IS prevzele šiitske milice
V noči na 9. junij lani je IS sprožila bliskovito ofenzivo v provinci Anbar na severu Iraka in v manj kot 24 urah zavzela Mosul, drugo največje mesto v državi. Dva dni zatem je padel Tikrit, prestolnica province Saladin. IS je hitro napredovala proti jugu in se nevarno približala Bagdadu. Čeprav je bila vojska številčno v veliki premoči, je bolj ali manj le bežala.
Sčasoma so se iraške sile - ne le vojska, ampak predvsem šiitske milice in tudi kurdske pešmerge, ki so sicer na čelu boja proti IS v Siriji - vendarle uspele organizirati in postaviti po robu IS. Pri tem jim pomagajo letalski napadi, s katerimi je mednarodna koalicija udarila najprej avgusta po ciljih IS v Iraku in nato septembra še v Siriji.
Čeprav jim to ni pogodu, so se morale ZDA sprijazniti, da so glavno besedo na fronti proti IS v Iraku prevzele sektaške šiitske milice, ki jih aktivno podpira Iran. Predsednik Barack Obama namreč vztraja, da se ameriški vojaki - ki pomagajo uriti iraške vojake - pod njim na iraških tleh ne bodo znova borili.
Da moč džihadistov zaenkrat ni resneje načeta, dokazujeta pomembni zmagi, ki so ju ti zabeležili maja letos - zavzetje strateško pomembne prestolnice Anbarja Ramadi in mesta Palmira, enega draguljev sirske zgodovinske dediščine.
Džihadisti sejejo strah s svojo krutostjo
Vsaj toliko kot z osvajalskimi uspehi pripadniki IS strah sejejo s svojo izredno krutostjo. Kruto pobijajo, mučijo, zasužnjujejo in posiljujejo bolj ali manj vse, ki niso suniti ali se niso pripravljeni podrediti njihovim strogim pravilom. Še posebej je avgusta lani odmevalo trpljenje verske in etnične manjšine Jazidov na severozahodu Iraka.
Propaganda IS je odlična in predvsem v polni meri izkorišča možnosti, ki jih ponujajo spletna socialna omrežja. Na njih tako redno krožijo izredno brutalni posnetki množičnih in posamičnih usmrtitev. Med prvimi in odmevnejšimi sta bila poboj 1700 večinoma šiitskih borcev junija v Tikritu ter obglavljenje ameriškega novinarja Jamesa Foleyja avgusta lani.
Podobno brutalno kot z ljudmi džihadisti ravnajo z neprecenljivimi zgodovinskimi artefakti, ki so po njihovem del malikovanja in krivoverstva. Uničenje nenadomestljive zgodovinske dediščine iz časa pred islamom so med drugim izvedli v muzeju v Mosulu in v antičnih Nimrudu in Hatri ter v več sirskih mestih.
Žrtev džihadistov tudi iraški suniti
V minulem letu so se drastično spremenile meje in demografska slika Iraka, še piše AFP. Ko je IS napredovala in so varnostne sile bežale, so nastali vakuum izkoristile sile iraške avtonomne regije Kurdistan. Zavzele so več spornih območij in tako izpolnile svoje dolgoletne ozemeljske cilje. Oblasti v Bagdadu si bodo ta območja le težko priborile nazaj.
Obenem je prišlo do razseljevanja ogromnih razsežnosti, saj je z domov od začetka lanskega leta zbežalo že skoraj tri milijone ljudi. V veliki meri gre za sunite, ki v strahu pred IS bežijo na območja, ki so v rokah Kurdov ali šiitov.
Sunitska manjšina, ki se je že tako ali tako vse od strmoglavljenja Sadama Huseina počutila zatirano, je tako v veliki meri postala ujetnica med na eni strani IS in na drugi strani šiitskimi milicami ter plačuje za grehe skrajnežev.
Šiitske milice sunitom pogosto ne dovolijo vrnitve na domove, s katerih so zbežali v strahu pred IS, češ da to ni mogoče, ker bi se tja skupaj z njimi vrnili skrajneži. Poleg tega pripadniki milic pogosto sodelujejo pri plenjenju sunitskih domov in trgovin. Sektaštvo se s tem še dodatno krepi, to pa na koncu koristi džihadistom.
