Alfredo James »Al« Pacino spada med največje zvezde v filmski industriji v zadnjih štirih desetletjih. Najbolj je znan po svojih vlogah v filmih, kot so Boter (1972), Boter 2 (1974), Pasje pop0ldne (Dog Day Afternoon, 1975), Brazgotinec (Scarface, 1983), Vonj po ženski (1992) in Vročica (Heat, 1995). V mnogih vlogah je igral mafijca, kar mu je bilo očitno pisano na kožo. Leta 1993 je za vlogo v filmu Vonj po ženski prejel oskarja za najboljšo moško vlogo. Pacino predvsem velja za izjemno karizmatičnega igralca, ki lahko nastopa tako v komedijah, akcijah kot dramah. Čeprav se je že prej pojavljal v določenih vlogah, je pravo slavo in navsezadnje tudi priznanje dosegel z vlogo Michaela Corleona v filmu Boter. Bogato kariero je imel tudi v gledališču, čeprav je po tem manj znan. Dobil je nagrado tony za igro Does a tiger wear a necktie, poleg tega je velik ljubitelj Shakespeara. Pacino se je rodil v New Yorku in zmeraj si je želel, da bi postal igralec bejzbola. V šoli ni najbolj blestel, razen pri angleščini. Pri sedemnajstih je zapustil šolo in odšel od doma. Preživljal se je s priložnostnimi deli in si s tem plačeval ure igranja. Začel je igrati v raznih manjših gledališčih, nato pa je spoznal učitelja igre Charlieja Laughtona, ki je imel velik vpliv nanj. Kmalu se je uspel pridružiti društvu Actors Studio, ki je vključevalo mlade neznane igralce in jim pomagalo pri njihovih karierah. Pozneje je Pacino povedal, da je imel Actors Studio res velik vpliv na njegovo kariero. Leta 1968 je Pacinov menedžer postal Martin Bregman. Prav Bregman je prepričal Pacina, da je posnel Botra, Serpico in Pasje popoldne (Dog Day Afternoon). Pacinova popularnost se zdi danes prav tako velika kot v začetku kariere in veliko se ukvarja z gledališčem, tu in tam pa posname tudi kakšen film.
Dogodki
1626 – Albrecht von Wallenstein v bitki pri Dessauu premaga protestantske enote pod vodstvom Ernesta von Mansfelda
1719 – Daniel Defoe objavi roman Robinson Crusoe
1846 – mehiško-ameriška vojna: začnejo se spori zaradi mej Teksasa
1859 – začetek gradnje Sueškega prekopa
1869 – v Drnovku pod Biljano poteka četrti slovenski tabor
1918 – britanske in avstralske čete zaustavijo nemški napad pri Amiensu
1945 – začetek konference v San Franciscu, sledi podpis ustanovne listine OZN
1945 – zavezniško letalstvo ponovno bombardira Jesenice
1953 – na 4. kongresu Ljudske fronte Jugoslavije je ustanovljena Socialistična zveza delovnega ljudstva (SZDL)
1974 – na Portugalskem se je z vojaškim prevratom končala skoraj 50-letna fašistična diktatura
1982 – Egipt si po petnajstletni izraelski zasedbi ponovno pripoji Sinaj
Rojstva
1194 – Ezzelino III. da Romano, italijanski vojskovodja, gibelin
1286 – Roger Mortimer, angleški regent, grof Valižanske marke
1529 – Frane Petrić (italijansko: Francesco Patrizi), hrvaško-italijanski renesančni humanist
1599 – Oliver Cromwell, angleški vojskovodja, državnik
1903 – Andrej Nikolajevič Kolmogorov, ruski matematik
1917 – Ella Fitzgerald, ameriška jazzovska pevka
1918 – Gerard Henri de Vaucouleurs, francosko-ameriški astronom
1969 – Renee Zellweger, ameriška igralka
1976 – Timothy Theodore »Tim« Duncan, ameriški košarkar
1981 – Anja Pärson, švedska alpska smučarka
Smrti
1496 – Tomaž Prelokar, slovenski škof
1595 – Torquato Tasso, italijanski pesnik
1635 – Alessandro Tassoni, italijanski pesnik, pisatelj
1889 – Janez Šubic, slovenski slikar
1912 – Josip Gorup, slovenski poslovnež in mecen
1913 – Mihajlo Mihajlovič Kocjubinski, ukrajinski pisatelj
1928 – Pjotr Nikolajevič Vrangel, ruski general
1938 – Rudolf Stammler, nemški pravnik, pedagog
1988 – Clifford Donald Simak, ameriški pisatelj
1995 – Ginger Rogers, ameriška filmska igralka, plesalka, pevka
1999 – Michael Morris – lord Killanin, irski športni novinar, predsednik MOK-a
