Kultura

Günter Grass za seboj pustil še neobjavljene dnevniške zapise

STA/J.P.
25. 4. 2015, 10.37
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Pred nedavnim preminuli nemški pisatelj in nobelovec Günter Grass je za seboj pustil več še neobjavljenih dnevniških zapisov. Kot je v intervjuju za nemško tiskovno agencijo dpa dejal vodja muzeja Grassova hiša v Lübecku Jörg-Philipp Thomas, lahko pričakujemo še marsikaj.

Arhiv Svet24

Grass je do zadnjega svoji tajnici narekoval iz svojih dnevniških zapisov, ki so nastali še v letu 1995, ko se je Berlina preselil v Lübeck. Te zapise je po Thomasovem prepričanju Grass zagotovo še želel objaviti.

Kot še piše dpa, se morajo upravitelji Grassove zapuščine sedaj odločiti, ali bodo objavili vse zapise. "Ne vem, ali si je Grass želel embarga nanje," je še dejal Thomas.

Grass, ki je v 88. letu starosti umrl 13. aprila, pa je gojil tudi strast do likovne umetnosti. V Lübecku bodo po pisanju dpa jeseni prvič razstavili okoli 70 njegovih grafik. To so po Thomasovih besedah dela, ki so nastale v začetku 50. let minulega stoletja in ki so jih lani našli v hiši, v kateri je Grass živel v Düsseldorfu. Razstavo bodo odprli 4. oktobra.

Grass se je v nekdanjem Danzigu - danes Gdansku rodil 16. oktobra 1927 in tam preživel zgodnje otroštvo. Med drugo svetovno vojno je bil ranjen kot nemški vojak.

Med letoma 1949 in 1952 je študiral kiparstvo, nato je obiskoval likovno akademijo v Düsseldorfu in Berlinu. V letih 1956-1960 je ustvarjal v Parizu, nato pa v zahodni Nemčiji. Na literarno pot je stopil s poezijo. Pisal je ironično in duhovito liriko, kasneje pa je postal oster kritik družbe.

Najbolj znan je po romanu Pločevinasti boben (1959), po katerem so 20 let pozneje posneli film, ki je osvojil tako zlato palmo kot oskarja za najboljši tujejezični film. Nobelovo nagrado za literaturo je Grass prejel leta 1999.

Grass se je v nekdanjem Danzigu - danes Gdansku rodil 16. oktobra 1927 in tam preživel zgodnje otroštvo. Med drugo svetovno vojno je bil ranjen kot nemški vojak.

Med Grassovimi pomembnejšimi deli so romani Pasjaleta (1963), Podganka (1986) in Po rakovo (2002) ter novela Mačka in miš (1961).

Književnik je javnost šokiral leta 2006, ko je v svoji avtobiografiji Ob lupljenju čebule razkril, da je bil ob koncu druge svetovne vojne član zloglasnih nacističnih enot SS.

Svetovno javnost je ponovno razburkal leta 2012 s prozno pesmijo z naslovom Was gesagt werden muss (Kar je treba povedati). V njej je Izraelu očital, da s svojo politiko do Irana ogroža svetovni mir. V Izraelu so ga zato razglasili za persono non grato in mu prepovedali vstop na ozemlje judovske države.