Sedlarjeva je ob tem za STA povedala, da je glasovala proti takemu sklepu, ker takšna ureditev pušča odprtih preveč vprašanj. Zato bo, kot je napovedala, k sklepu pripravila tudi ločeno mnenje.
Zadnje vodstvo KPK, ki ga je vodil Goran Klemenčič, je sicer po svojem odhodu s funkcij v začetku leta 2014, o svojem premoženjskem stanju poročalo KPK.
Mandatno-volilna komisija (MVK) državnega zbora je sicer 2. aprila sklenila, da bo spremenila nadzor nad premoženjem članov senata KPK, in sicer tako, da bo strokovno delo opravila strokovna služba KPK, MVK pa bo postopek nadzora opravil na podlagi tako pridobljenih podatkov.
Na vprašanje, ali to pomeni, da je Klemenčič o svojem premoženjskem stanju poročal napačno, današnji pravosodni minister odgovarja, da je bila praksa prejšnjega senata, da se o premoženju poroča KPK, če se je zdaj spremenila, pa to spoštuje. Četrtkov sklep KPK tako jemlje kot legitimen, so za STA povedali v njegovem kabinetu.
Razlika med prejšnjim in zdajšnjim senatom je očitno nastala zaradi uporabe različnih določb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Člani prejšnjega senata so za poročanje uporabili določbe od 40. člena naprej, ki govorijo o tem, da morajo funkcionarji o svojem premoženju poročati KPK, in sicer preko elektronskega obrazca, dostopnega na spletnih straneh KPK. Zdajšnji senat pa se opira na 21. člen omenjenega zakona, ki pravi, da DZ nadzira premoženjsko stanje vodilnih funkcionarjev KPK.
