Trubar jo je moral izdati ilegalno, brez predhodne uradne potrditve deželnega kneza. Nič bolje se ji ni pisalo kasneje, njena uporaba je bila prepovedana, zaplenjena je bila velika večina izvodov, ki so prispeli na Kranjsko, je pojasnil Grilc. Trubarjevega cerkvenega reda skoraj ne bi bilo, kar v zgodovinski retrospektivi pomeni, da se njegov izid skorajda ni zgodil, zato je obstoj dela danes še toliko bolj neprecenljiv, je dodal.
Obenem je opozoril na današnje stanje: "Če slovenskih knjig ni več treba skrivati pred ognjenimi zublji in jih tihotapiti v sodih, kot v Trubarjevih časih, to ne pomeni, da niso še vedno ogrožene". Razstavo v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) je odprl predsednik republike Borut Pahor. Iz njegovega urada so sporočili, da je želel s svojo prisotnostjo opozoriti slovensko javnost in predvsem mlade na vrednost najdbe in na pomen razstave. Direktorica NUK Martina Rozman Salobir je dejala, da njegov obisk razume kot simbolično povabilo vsem Slovencem, da se udeležijo razstave, v svojem nagovoru pa je opozorila na pomen, ki ga ima Cerkovna ordininga ne le za NUK pač pa za ves slovenski narod, za njegov jezik, zgodovino in kulturo. Evangeličanski škof Geza Filo je spomnil na Trubarjevo ljubezen do slovenskega naroda. "Nihče ni Slovencev nagovarjal s takšno srčnostjo," je poudaril. Po njegovih besedah je Cerkovna ordninga zaradi svojega duhovnega kot zdi etičnega sporočila še danes zelo aktualna.
Avtor razstave Kozma Ahačič je povedal, da je Trubar rad uporabljal besedo, ki bi danes pomenila nor. Pri tem je izhajal iz prvega pisma Pavla Korinčanom, kjer piše, da si je "Bog izbral tisto, kar je v očeh sveta noro, da bi osramotil modre". Po Ahačičevem mnenju je bil Trubar vizionar, ki je "imel pogum biti nor". V središču razstave bo Cerkovna Ordninga, ki je po Ahačičevih besedah nekakšna kompilacija prevodov nemških cerkvenih redov in 15 odstotnega Trubarjevega avtorskega besedila, ob njej pa bodo predstavljena tudi na novo najdena dognanja. Za mlade so pripravili posebno aplikacijo, s katero bodo lahko spoznavali dokument na svojih mobilnih telefonih.
Odprtja se je udeležil tudi vodja mestnega arhiva iz Memmingena Christoph Engelhard, ki je izpostavil vrsto sodelovanj med Memmingenom in Ljubljano, med njimi trgovski promet v poznem srednjem veku, kulturne stike, ki so jih gojili meščani obeh mest in teološko izmenjavo v času reformacije. NUK je ob tej priložnosti podaril nekaj izvodov knjig o memmingenski zgodovini. Za umetniški program sta poskrbela mezzosopranistka in harfistka Tanja Vogrin ter dramski igralec Brane Grubar, ki je prebral odlomke iz Cerkovne ordninge. Cerkovna ordninga velja za eno najpomembnejših Trubarjevih del. V njem je podal svojo vizijo pravne, organizacijske in duhovne oblike protestantske Cerkve na Slovenskem. Pričujoči izvod, ki ga je po naključju odkril Ulrich D. Oppitz v Mestnem arhivu v Memmingenu, je edini brezhibno ohranjen.
Kultura
Cerkovna ordninga ob 450. obletnici ponovno "na Kranjskem"
V NUK so nocoj ob 450. obletnici izida Trubarjeve Cerkovne ordninge do 4. oktobra odprli razstavo z originalnim izvodom dela iz nemškega Memmingena. Ta po besedah ministra, ki opravlja tekoče posle, Uroša Grilca, priča o specifičnem, celo subverzivnem dokumentu. Je pravni akt, a obenem tudi upor proti takratni oblasti.
