Spomnimo. Milan Balažic, odstavljeni slovenski veleposlanik v Avstraliji, je v torek na račun aktualnega in, kot kaže, tudi prihodnjega zunanjega ministra Karla Erjavca izrekel precej krepkih obtožb, med drugim mu očita politizacijo, klientelizem, nepotizem in grobo kršenje načel pravne države.
Na Balažičeve navedbe se je le nekaj ur zatem odzval minister Erjavec in jih ocenil kot poskus diskreditacije njega kot ministra in ministrstva zaradi postopkov, ki jih MZZ vodi proti dr. Balažicu zaradi ugotovljenih kršitev zakonodaje v času opravljanja funkcije veleposlanika RS v Canberri, poleg tega je minister odločno zavrnil očitke o političnem kadrovanju na ministrstvu.
Ministrstvo za zunanje zadeve je tako že naslednji dan medijem posredovalo dodatna pojasnila glede posameznih primerov, ki jih je medijem predstavil Balažic. Med drugim na MZZ pravijo, da minister Erjavec ni nikoli odredil sklepanja pogodb za nedoločen čas brez javnega natečaja. So pa priznali, da so obravnavali zahteve 32 uslužbencev, ki so želeli spremeniti zaposlitveni status iz zaposlenih za določen čas v zaposlene v nedoločen čas.
Zaradi pretekle sodne prakse, ko je uslužbenka ministrstva s sodnim sporom pri zahtevi za redno zaposlitev uspela, so na MZZ 29 prošnjam ugodili. Iz tega lahko sklepamo, da je ministrstvo v preteklosti kršilo delovnopravno zakonodajo, saj je po trditvah našega vira več let verižilo pogodbe za določen čas. Naloga ministra, pa naj bo to Erjavec ali kdo drugi, pa je spoštovanje veljavne zakonodaje.
Eden izmed odmevnejših primerov, ki jih je medijem posredoval Balažic, je primer Roberta Kojca, ki ga je Karl Erjavec trajno premestil na MZZ in ga dal že po nekaj dneh imenovati na najvišji uradniški položaj, na položaj v. d. generalnega direktorja. Kojc je nato dvakrat padel na testu strokovne usposobljenosti, a ga je Erjavec kljub vsemu postavil za namestnika generalnega direktorja.
