Operaterji zato vlado in ministrstvo za kulturo pozivajo, "da nemudoma in v celoti odstopi od predloga, ki ni v interesu niti širše javnosti (naših uporabnikov) niti telekomunikacijske panoge, saj onemogoča njen razvoj". Kot so danes sporočili operaterji, ministrstvo pripravlja spremembe zakona o slovenskem filmskem centru, v katerem med drugim predvideva tudi "uvedbo novih zunajproračunskih virov v obliki prispevkov vseh udeležencev v kinematografski verigi" za razvoj filmske, kinematografske in avdiovizualne dejavnosti v Sloveniji.
Kot pomemben zunaj proračunski vir ministrstvo za kulturo načrtuje uvedbo prispevka oz. po navedbah operaterjev prikritega davka, ki bi ga morali plačevati telekomunikacijski operaterji, odmerjen pa bi bil v obliki odstotka ustvarjenih prihodkov operaterja.
Zahteve so nevzdržne, diskriminatorne in ustavno sporne
V Združenju slovenskih operaterjev digitalne televizije, Združenju kabelskih operaterjev Slovenije in Sekciji operaterjev elektronskih komunikacij pri Gospodarski zbornici Slovenije v imenu slovenskih IP-, kabelskih in mobilnih operaterjev opozarjajo, da so predvidene zahteve "poslovno nevzdržne, diskriminatorne, netransparentne in ustavno sporne", saj da operaterje postavljajo v neenakopraven položaj v primerjavi z ostalimi gospodarskimi subjekti v Sloveniji. Po navedbah operaterjev gre za dodatno obremenitev panoge s strani področja, ki s samo dejavnostjo telekomunikacij ni neposredno povezano. Poleg tega bi uvedba prispevka negativno vplivala na dobičkonosnost panoge, kar bo zmanjšalo dolgoročno sposobnost podjetij, da izvajajo svoje razvojne programe pri financiranju razvoja omrežij in ostale infrastrukture ter uvajanju novih tehnoloških rešitev. "Predvidenega ukrepa ne moremo razumeti drugače kot le še novo obliko prikritega davka s strani države, čeprav se je vladajoča koalicija tudi javno obvezala, da ne bo uvajala dodatnih davčnih obveznosti za slovenska podjetja, ki smo že tako med daleč najbolj obdavčenimi v Evropski uniji," izpostavljajo operaterji. Obenem poudarjajo, da so že doslej kot družbeno odgovorna podjetja v veliki meri podpirali razvoj slovenske kulture in kulturne dejavnosti, tudi filmsko. Poleg obveznosti, ki jih plačujejo izdajateljem TV-programov in kolektivnim organizacijam, ki po zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah zastopajo pravice avtorjev, se vključujejo tudi v delovanje in razvoj slovenske kulture, ki jo podpirajo kot donatorji ali sponzorji.
Iščejo najboljše rešitve
Na ministrstvu za kulturo so v odzivu na sporočilo operaterjev zapisali, da je uvedba zunajproračunskih virov vseh udeležencev v kinematografski verigi predvidena z Nacionalnim programom za kulturo 2014-2017, da bi podporo produkciji kakovostnih slovenskih avdiovizualnih del zagotovili na primerljiv način, kot to urejajo nekatere kinematografsko uspešne evropske države. Torkov sestanek z operaterji glede predvidenih sprememb zakona je bil po navedbah ministrstva konstruktiven. Dogovorili so se, da se v času javne razprave sestanejo vsaj še enkrat in poiščejo najboljše rešitve "za trajen razvoj slovenske filmske in avdiovizualne dejavnosti", minister pa je operaterje pozval, naj čim prej pošljejo svoje predloge za doseganje tega cilja. Ministrstvo meni, da pri prispevku ne gre za davek, ampak za "prispevek posameznih panog, ki delujejo na avdiovizualnem gospodarskem področju predvsem s posredovanjem tujih filmskih in avdiovizualnih del (telekomunikacijski operaterji pa so samo eni izmed njih), v korist slovenskim gospodarskim družbam, ki se ukvarjajo s kreativnostjo na filmskem in avdiovizualnem področju v interesu razvoja slovenske kulture". Dodaja, da je eden od ciljev sprememb okrepitev filmskega in avdiovizualnega sektorja v gospodarskem smislu ter da bodo zunajproračunski viri namenjeni izključno izvajanju politike na področju filmske, avdiovizualne in kinematografske dejavnosti. Pogoje za njeno uresničevanje naj bi omogočil novi zakon za področje filmske in avdiovizualne dejavnosti, ki ga bo ministrstvo predstavilo predvidoma v začetku prihodnjega tedna.
