Brez elektrike bodo čez noč območja Krope in Lancovega, širše območje Besnice, področje Krvavca s Šenturško goro in Ambrožem ter Sopotnica pri Škofji Loki. Kot pojasnjujejo v Elektru Gorenjska, se zaradi nenehnega novega podiranja dreves število gospodinjstev brez elektrike že dva dni giblje okoli 1000. Kot je za STA povedal predsednik uprave Elektra Gorenjska Bojan Luskovec, jim je sicer trenutno še naprej največja neznanka področje od Kokre do Jezerskega, kjer so poti do nekaterih zaselkov neprehodne. Občina je za tamkajšnje prebivalce organizirala začasno izselitev, tako da na mrzlem in odrezani od sveta vendarle niso. Delavci elektro podjetja pa se bodo sanacije tamkajšnjega omrežja lotili, ko bodo poti prehodne.
Imajo srečo, da se nikomur še nič ni zgodilo
Relativno dobro so v danih razmerah z elektriko oskrbovani na Jezerskem, kamor je Elektro Gorenjska že v nedeljo, ko so se težave šele začele, že dostavil agregat. Monterja, ki sta agregat priklapljala, sta zaradi podrtega drevja na cesti ostala ujeta na Jezerskem, sedaj pa kljub možnemu prevozu v dolino z vojaškim oklepnikom ostajata v kraju, kjer skrbita za oskrbo agregata. Elektro Gorenjska sicer trenutno razpolaga s sedmimi agregati, od tega jih je nekaj izposojenih iz sosednjih držav. Nekaj agregatov pa so v podjetju že v soboto, preden so predvideli težave na Gorenjskem, posodili na Primorsko, kjer so zaenkrat tudi ostali. Kot ocenjuje Luskovec, z agregati, ki jih imajo na voljo, precej zadovoljivo pokrivajo Gorenjsko področje. Trenutno so z agregati oskrbljeni Pokljuka, Bohinjska Bela, Jelendol, del Jezerskega in del Poljanske doline. Hkrati delavci Elektra Gorenjska z vsemi razpoložljivimi ekipami kar naprej odpravljajo napake na elektrodistribucijskem omrežju. "Veliko sreče imamo v bistvu, da se ni nikomur še nič zgodilo, kajti delati v takih razmerah je res smrtno nevarno," je izpostavil. "Nekaj popravimo, pa se nato spet zruši," je opozoril na stalno padanje drevja in pojasnil nihanja v številu odjemalcev brez elektrike. Vse napake na daljnovodih pa so posledice poškodb, ki so jih povzročila padla drevesa. "Sami daljnovodi so zdržali pritisk žleda in južnega snega ter so očitno dovolj močno grajeni in v dobri kondiciji, a teže dreves, ki padajo nanje, ne zdržijo," je dejal.
