Gospodarstvo

Kaj se lahko vlagatelji naučijo od Warrena Buffeta?

Lidja Selič / finančna svetovalka, KD Skladi
9. 12. 2018, 12.10
Deli članek:

Eden najbolj znanih vlagateljev je gotovo Warren Buffett, ki je po mnenju številnih poznavalcev, tudi eden najuspešnejših vlagateljev. Njegova filozofija vlaganja temelji na kupovanju podcenjenih delnic, ki jo je prevzel od svojega mentorja in vlagatelja Benjamina Grahama, znanega tudi kot očeta »value« investiranja.

Reuters
Warren Buffet

Osebni arhiv
Lidija Selič, finančna svetovalka, KD Skladi

In kakšni so njegovi načini vlaganja?

Temeljijo predvsem na dolgoročni časovni usmerjenosti, torej na načelu »kupi in drži«. Sliši se preprosto, vendar ni enostavno, je poudaril Buffett. Preprosto je zato, ker delnice na dolgi rok rastejo. Ni pa enostavno, ker nas finančni trgi nenehno vabijo k trgovanju. Večini vlagateljev se zdi, da morajo biti nenehno na preži, se izogibati nevarnostim in loviti priložnosti, kar jih vodi k nenehnim nakupom in prodajam.

Pri nakupu večjih podjetij se Buffett osredotoča na družbe, ki imajo močno pozicijo v svoji panogi, so stabilne oziroma konsistentno ustvarjajo dobičke, hkrati pa so nizko zadolžene ter izkazujejo dobro dobičkonosnost kapitala. A družbe morajo biti tudi iz panog, ki jih Buffett, kot je v preteklosti sam že večkrat poudaril, razumne, njihovo vodstvo pa mora biti kakovostno. Seveda je nujen tudi pravi trenutek nakupa, torej ko so vrednotenja poceni oz. ko na trgu vlada strah.

Warren Buffet pravi: delnice za večno. Kako dolgo pa je to?

Seveda ni mišljeno, da delnice držiš do smrti. Buffett jih je v povprečju imel okoli 20 let, kar sicer ni večnost, je pa kar razumen čas. Večina strokovnjakov je mnenja, da mora pri naložbah v vrednostne papirje, časovni horizont znašati vsaj od 10 do 15 let. Ima potem takem npr. Brexit veliko vlogo na donosnost finančnih naložb? Ali pa volitve ameriškega predsednika? Odgovor je ne. To so dogodki, ki vplivajo na kratkoročno nihajnost tečajev, v daljšem časovnem obdobju pa izgubljajo pomembnost in kaj kmalu potonejo v pozabo.

Razpršenost

Strategija kupi in drži je v veliki meri povezana z razpršenostjo portfelja in izhaja iz dejstva, da delnice na dolgi rok rastejo. Vendar pa to ne drži za vse delnice, saj so nekatere med njimi tudi tako imenovana »gnila jajca«. Izjemne priložnosti in maksimalno razpršenost, nam nudijo naložbe v vzajemnih skladih, kjer z izbiro enega ali več skladov, ki ustreza našemu odnosu do tveganja, pridobimo maksimalno razpršen portfelj. Z naložbami v vzajemne sklade tako preprečimo, da bi vsa jajca nosili v isti košari.
Če boste vlagali na kratek rok, pa velja, da sodite med špekulante. Vaše obnašanje bo podobno tistemu v casinoju – včasih boste imeli srečo, v večini primerov pa zagotovo smolo. Nenehno trgovanje z delnicami je povezano tudi z visokimi transakcijskimi stroški. Pri strategiji »kupi in drži« se tem stroškom izognete in velja rek: »Čakaj in denar bo delal zate.«

Ali strategija kupi in drži služi svojemu namenu?

Omenjena strategija prinaša manj dela, več brezskrbnosti, zaradi nizkih stroškov dosega višje donose hkrati pa nas obvaruje pred morebitno škodo, ki jo prinaša tržno taktiziranje.

Več kot 80 odstotkov vlagateljev, ki tržno taktizirajo, je razočaranih. Mogoče uspeh dosega le 20 odstotkov vlagateljev, pa še ti zgolj po naključju.

Benjamin Franklin, eden izmed ustanoviteljev ZDA, je nekoč zapisal: »Na svetu ni nič zagotovljenega, razen smrti in davkov.« Pri investiranju so to stroški, ki imajo velik vpliv na naložbo, zato moramo poskrbeti, da so ti čim nižji.

Strategija »kupi in drži« združuje tri osnovne elemente, ki so pomembni pri delniških naložbah: dolgoročno investiranje, široka razpršenost in nizki stroški. Buffetu se je njegova strategija izšla, zakaj se ne bi tudi vam?