Na nogah

"Ne živimo, ampak le preživimo. Na začetku meseca smo že v minusu"

T.L.
9. 12. 2018, 10.15
Posodobljeno: 9. 12. 2018, 11.03
Deli članek:

Zakaj so ljudje zasedli ulice francoskih mest.

Reuters
Jutro potem.

Napovedan skok cen dizelskega goriva zaradi dviga trošarin, ki je sprožil val nasilnih protestov po Franciji, je le pika na i nezadovoljstvu in težavam, ki so državo pestila že desetletja. Kot izpostavljajo v New York Timesu, gre med drugim za že leta nespremenjeno povprečno plačo, ki znaša 1700 evrov, dejstvo, da 20 odstotkov najbogatejših zasluži petkrat več od 20 odstotkov najbolj revnih, ekonomska stagnacija oziroma nizka rast, stopnja brezposelnosti, ki se vrti okoli devetih odstotkov, in visoki davki, ki financirajo enega od najbolj velikodušnih sistemov socialnega varstva na svetu. 

In kaj pravijo o razlogih za proteste tisti, ki so zasedli ulice francoskih mest? Upokojenec Claude Rigolet je za BBC povedal, da se je njegov dohodek od leta 2000 zmanjšal za skoraj petino, zato je moral spremeniti življenjski slog, opustiti obiske restavracij, na počitnice pa tudi ne hodi več. "Vse je dražje," dodaja. "Višji so davki, tudi stroški za stanovanje, ogrevanje, vzdrževanje avtomobila. Vse je dražje.

Natacha Perchat njegove besede potrjuje in dodaja, da je bil napovedan davek na gorivo le kaplja čez rob. "Vlada je močno udarila po majhnih ljudeh. Moj mož dela za prevozno podjetje. Nismo bogati, že na začetku meseca smo v rdečih številkah,"pravi. "Sredi meseca moram za hrano za otroke uporabiti darilne bone. Tako ne moremo nadaljevati, mi ne živimo, ampak le preživimo. To je škandalozno," je jasna čistilka iz Reimsa. 

Vlada o tkanju nacionalne enotnosti

Francoski premier Edouard Philippe je po četrti soboti nasilnih protivladnih protestov ocenil, da je napočil čas za dialog in da je treba znova stkati nacionalno enotnost, poroča STA. Napovedal je, da bo predsednik države Emmanuel Macron prihodnji teden predstavil ukrepe za dialog. Na sobotnih protestih je bilo okoli 180 ranjenih, pridržali so 1220 ljudi.

Po najnovejših podatkih notranjega ministrstva se je protestov t. i. rumenih jopičev po vsej Franciji v soboto udeležilo okoli 136.000 ljudi, od tega 10.000 v Parizu. Znova je prišlo do nasilja in uporabe solzivca in vodnih topov proti protestnikom, a je bilo nasilja veliko manj kot prejšnjo soboto.  STA poroča, da je bilo največ izgredov v Parizu, kjer so nekateri protestniki sežigali vozila in razbijali izložbe

Do spopadov med protestniki in policijo je prišlo tudi v drugih mestih, med drugim v Marseillu, Bordeauxu, Lyonu in Toulousu.

Tokrat škoda še večja

Pariške oblasti so danes sporočile, da je bila na sobotnih protestih povzročena večja gospodarska škoda kot na tistih v soboto 1. decembra, ko so med drugim protestniki poškodovali Slavolok zmage. Iz varnosti so bile namreč tokrat zaprte številne trgovine in to v času prednovoletnih nakupov. Protesti so bili tudi bolj razpršeni, tako da je bilo več krajev v prestolnici tarča nasilja, je povedal namestnik županje Emmanuel Gregoire za radio France Inter.

Po današnjih navedbah notranjega ministrstva so v soboto po vsej državi prijeli 1723 protestnikov, od katerih so jih pridržali 1220. V Parizu so po podatkih pariških oblasti prijeli 1082 protestnikov, kar je veliko več kot minulo soboto, ko so jih prijeli 412.
Notranji minister Christophe Castaner je v soboto zvečer pohvalil delo policistov, ki so preprečili stopnjevanje nasilja.

Okrepljena policijska prisotnost - po državi jih je bilo nameščeno skoraj 90.000, v Parizu pa 8000 in prvič tudi 14 oklepnih vozil - je preprečila razširitev nasilja, do katerega je prišlo minulo soboto, ko je bilo ranjenih več kot 280 policistov. To soboto je bilo ranjenih skupno 179 ljudi, med njimi 17 policistov. 

Pozivi k odstopu Macrona

Proteste so pripravili, čeprav je vlada izpolnila njihovo prvotno zahtevo in sporočila, da v letu 2019 ne bodo zvišali trošarin na gorivo. Precej raznorodni protestniki so namreč po poročanju STA svoje zahteve razširili, tako da sedaj protestirajo proti visokim stroškom življenja in gospodarskim reformam predsednika Macrona, ki po njihovem mnenju koristijo samo podjetjem. 

Pozivajo tudi k odstopu Macrona, ki se minuli teden ni oglasil, temveč je v prve vrste poslal premierja in notranjega ministra. Sedaj naj bi po napovedih premirja prihodnji teden nagovoril narod in predstavil ukrepe za dialog. 

Proteste izkoristi Trump

Na proteste pa se je odzval ameriški predsednik Donald Trump. Na Twitterju je menil, da so protesti "zelo žalostni". Francosko vlado je pozval, naj - tako kot ZDA - odstopi od "smešnega in izredno dragega" pariškega podnebnega sporazuma iz leta 2015 in "denar vrne ljudem v obliki nižjih davkov". K temu je pozval, čeprav francoski protestniki ne protestirajo proti podnebnemu sporazumu.