Običajno se glasbeniki prebujajo okoli poldneva, kar pa ne velja za Zorana Predina, letošnjega dobitnika Ježkove nagrade. »Moje intelektualne sposobnosti so najboljše zgodaj zjutraj, kar se je izkazalo že med študijem. Lahko rečem, da sem jutranji človek, saj vstajam že takoj po peti zjutraj. Takrat lahko poslušam petje ptic in opazujem sončni vzhod, za nameček pa doma še vsi spijo in imam mir. Takrat pišem in ideje kar vrejo iz mene.«
Zoran pa je znan tudi po svojem počasnem govorjenju, zaradi česar je slišal že marsikatero zbadljivko, a tudi sam priznava, da je prav zaradi počasnosti v življenju že marsikaj zamudil. »Želel sem napisati drugi del pesmi Draga naša Lidija, a ker je to trajalo predolgo, do tega ni prišlo. V drugem delu bi bila Lidija namreč Gadafijeva osebna stražarka, a sem čas njegove vladavine zamudil,« se še nasmehne vedno simpatični Zoran Predin.
