O predlogu odvetnika Marka Zormana, ki zagovarja 56-letnega H. M., državljana Bosne in Hercegovine, ki si je ustvaril dom v slovenski Istri, bo odločilo vrhovno sodišče. Če vrhovni sodniki predlogu obtoženčeve obrambe ne bodo ugodili, se bo sojenje predvidoma začelo sredi septembra. Obtoženi je v priporu od konca maja lani, ko so ga po prijavi oškodovanke aretirali koprski kriminalisti.
Odvetnik Zorman je predlagal prenos krajevne pristojnosti na drugo sodišče, ki ni na območju višjega sodišča v Kopru. V sodni spis je vložil pisni predlog. Pojasnil nam je, da je svoj predlog utemeljil na osmih straneh, v njem pa je med drugim nanizal nepravilnosti in kršitve, ki so se v tem postopku po njegovem prepričanju dogajale že vse od sodne preiskave. Omenja tudi vrednostne ocene z žalitvami obtoženega. »Na ugovore o kršitvah zakona sodišče ne odgovarja ali pa poskuša zmanjšati njihov pomen,« je odvetnik povedal po naroku.
Na tem je predlagal, naj njegovemu klientu sodi petčlanski kazenski senat, in ne sodnik posameznik. Sodnik Matevž Gros je obtoženemu in preostalim strankam vročil sklep višjega sodišča, ki je zavrnilo pritožbo na zadnje podaljšanje pripora. Na sojenje bo H. M. tako počakal za zapahi.
Žrtev od obtoženega zahteva odškodnino
Sodnik je še pojasnil, da je pooblaščenec oškodovanke v sodni spis vložil premoženjskopravni zahtevek. Po naših podatkih oškodovanka zahteva 80 tisoč evrov odškodnine, kar je posledica dolgotrajne zlorabe in vztrajnosti obtoženega.
Ta, kot smo poročali, očitke zanika. »Za kaznivo dejanje, ki se mi očita v obtožnici, nisem kriv,« je 56-letni H. M. na začetku predobravnavnega naroka konec februarja odgovoril sodniku. Tožilstvo obtoženemu očita kaznivi dejanji spolnega napada na otroka in kršitve spolne nedotakljivosti, obe kaznivi dejanji naj bi storil z zlorabo svojega položaja, saj naj bi zlorabljal pastorko.
Tožilstvo še ni predstavilo obtožnice, pa tudi sicer v takih primerih običajno javnost ostane pred zaprtimi vrati sodne dvorane. Iz objavljene odločitve vrhovnega sodišča, ki je lani zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti na sklep o priporu, pa je razbrati, da naj bi se zlorabe dogajale več let. Začele naj bi se, ko je bila pastorka stara 12 let, in trajale približno štiri leta. Ker je obtoženčeva pastorka medtem že dopolnila 15 let, zlorabe pa so se nadaljevale, so kriminalisti moškega ovadili še za kaznivo dejanje kršitve spolne nedotakljivosti.
Zlorabljal naj bi jo ob vsaki priložnosti, ko sta bila sama
Dekle naj bi lani spomladi k prijavi spodbudil njen prijatelj. Zaupala mu je, da je bila spolno zlorabljena. Med preiskavo pa je povedala, da naj bi jo očim zlorabljal vsak teden. V zadnjih štirih letih naj bi jo posilil vsaj stokrat. Ob skoraj vsaki priložnosti, ko sta bila sama, naj bi jo otipaval po intimnih delih telesa, jo silil v spolne odnose ... Povedala je še, da se ga je bala, saj ji je tudi grozil.
Obramba obtoženega je konec februarja vložila tudi predlog za izločitev dokazov, a je sodnik Gros predlog zavrnil. Višje sodišče je po pritožbi odvetnika sodnikovo odločitev potrdilo, tako da se bo sojenje začelo z vsemi dokazi, ki so v sodnem spisu. Odvetnik Zorman je v predlogu za izločitev dokazov sicer nanizal različne kršitve obtoženčeve pravice do obrambe. Zanj je sporno tudi zaslišanje dekleta v varni hiši za otroke, ki sta ga s takrat še osumljenim spremljala prek videopovezave. Trdi, da oškodovanki nista mogla neposredno postavljati vprašanj, to je storila izvedenka oziroma zaposlena v varni hiši, in ne sodnik oziroma sodnica.
Odvetnik je omenil še protislovne izjave oškodovanke, ki naj bi različno izpovedovala že o tem, kje naj bi se zgodilo zadnje posilstvo, nekaj dni pred aretacijo očima. Sporen naj bi bil tudi način, kako je oškodovankina mama policistom izročila oblačila, na katerih so v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju iskali in analizirali biološke sledi.
Tožilec Damir Kusić je že na naroku zagotovil, da je bil postopek zakonit in ni bilo kršitev pravice do obrambe. Nasprotoval je tudi ponovnemu zaslišanju žrtve, kot je to predlagala obramba. Opozoril je še, da žrtve negativne spomine potisnejo globoko v podzavest, zato včasih potrebujejo več časa za odgovor ali kakšno stvar izpovedo drugače.
