Pomočnik vodje sektorja kriminalistične policije v Kopru Dejan Grandič je strnil navedbe iz sredinega sporočila o kazenskih ovadbah, ki so jih vložili zoper dve fizični in dve pravni osebi zaradi domnevnega kršenja pravic delavcev.
Pojasnil je, da so obravnavali primere 24 delavcev, ki so bili po njihovih ugotovitvah prikrajšani predvsem za dodatke k plači za nočno in nedeljsko delo ter za pravico do počitka, tako dnevnega kot tedenskega.
Kljub temu da podatkov o obdolžencih in oškodovancih policisti ne v sredo ne danes niso izdali, je prišel njihove ugotovitve poslušat tudi vodja Delavske svetovalnice Goran Lukić. Kot je dejal ob robu novinarske konference, glede na medijske informacije predvideva, da gre res za primer kozinskih podjetij za predelavo zamrznjenih rib Marinblu in Selea, proti katerima je njegova organizacija sredi maja vložila kazenski ovadbi. "Če gre za ta primer, smo zelo veseli, da je do tega prišlo," je dejal.
Lukić upa, da bo zadeva dobila ustrezen sodni epilog. S tem bi po njegovih besedah pokazali delodajalcem "ne samo to, da se ne splača izkoriščati, ampak da je to res kaznivo dejanje". Veseli ga širok obseg preiskave: "To pomeni, da ni šlo za en eksotičen primer, ampak za vzorec izkoriščanja." Pripomnil pa je še: "Žal mi je, da sem tako vesel, ker ni samo en delodajalec." Po njegovih besedah je zdaj glavno vprašanje, koliko je podjetij, ki še vedno tako delajo, in zakaj zanje še ni sankcij.
V Delavski svetovalnici vztrajajo, da bi bilo treba obrat na Kozini zapreti. To, da podjetji še poslujeta, je označil za "grenko pilulo". Pojasnil pa je, da je velika večina delavcev, ki so sodelovali z Delavsko svetovalnico, zapustila podjetji.
Do pet let zapora
Za kaznivo dejanje kršitev temeljnih pravic delavcev je predpisana kazen do pet let zapora. Za kaznivo dejanje ponareditev ali uničenje poslovnih listin pa je predpisana kazen zapora do dveh let, so pojasnili na policiji.
Zastopnica podjetij Marinblu in Selea Rozana Šuštar je popoldne na novinarski konferenci na Kozini zanikala izkoriščanje delavcev in vse druge obtožbe. Med drugim je zatrdila, da so bile vse delovne naloge razporejene tako, da bi jih lahko opravili v osmih urah. Poudarila je, da so pogodbe z delavci določale neenakomeren delovni čas in da nadur nikoli niso odredili.
Kazenskih ovadb sicer ne ona ne njen sin nista prejela, je pojasnila. Obtožbe je označila za konstrukt proti podjetju, ki naj bi bilo "trn v peti marsikomu", med drugim hrvaškim konkurentom na trgu zamrznjenih rib. Omenila je tudi, da z možem, nekdanjim državnim sekretarjem Borisom Šuštarjem, pripadata drugačni politični opciji kot sedanja vlada.
O nekdanjem zaposlenem, ki naj bi v sodelovanju z Delavsko svetovalnico vložil ovadbo, je navrgla veliko očitkov, tudi osebne narave. Med drugim naj bi kupoval bencin s kartico podjetja.
"Če je Marinblu problematično podjetje, zaradi tistih dveh odstotkov, ki bi jih lahko še izboljšali, potem bi bilo treba zapreti 60 odstotkov vseh podjetij v Sloveniji," je prepričana Šuštar. Napovedala je, da bo na sodišču predstavila dokaze za svoje trditve.
