Na nas se je obrnil bralec, ki na zemljišču ureja nov električni priključek. Po pridobitvi soglasja o priključku je stopil v stik s ponudnikom električne energije. Izbral je podjetje Sonce Energija. Po nekaj klicih in poslanih elektronskih sporočilih je vendarle dobil njihov odgovor. Po telefonu so mu najprej povedali, da morajo preveriti, ali lahko sprejmejo nove uporabnike, saj da ne vedo, ali bodo zanje lahko dobavili električno energijo. Po koncu pogovora je prejel še pisni odgovor: »Žal za vas ne moremo dobaviti električne energije. Predlagam, da pokličete na Gen-I, ker imajo najcenejšo elektriko.«
Septembra je začela veljati vladna uredba, ki določa najvišje cene, po katerih naj bi dobavitelji električno energijo zagotovili gospodinjstvom in malim poslovnim odjemalcem. V uredbi je tudi zapisano, da dobavitelji sklenitve pogodbe z novimi odjemalci ne smejo odkloniti.
Na omenjeno podjetje smo posredovali vprašanje, zakaj so stranko zavrnili in ali je to zdaj njihova praksa. »Čeprav je vlada sprejela uredbo o določitvi cene električne energije, s katero nam nalaga, da moramo električno energijo prodajati po ceni, ki je od štiri- do petkrat nižja od tržne cene, Sonce Energija še naprej dobavlja električno energijo obstoječim strankam. Prav tako smo v času od uveljavitve uredbe v svojo bilančno skupino sprejeli večje število novih strank, zato ne moremo komentirati oziroma se ne moremo strinjati z izjavo vašega bralca, da naj bi mu zavrnili dobavo električne energije z argumentom,« so nam odgovorili. Da to ne drži, nam je še enkrat potrdil bralec, ki nam je tudi posredoval pisni odgovor podjetja.
Ponudniki strank ne smejo odsloviti
Je odklanjanje novih strank dovoljeno? Se lahko zgodi, da nekdo, ki priključek ureja na novo, ostane brez elektrike? Preverili smo, kakšne so prakse in kaj lahko posameznik v takšnem položaju stori.
Tako ravnanje je sporno in celo neskladno z uredbo, v kateri je izrecno zapisano, da v času uporabe uredbe, ki določa najvišje cene električne energije, dobavitelji ne smejo prenehati dobave ali odkloniti sklenitve pogodbe o dobavi z novimi odjemalci. Odjemalci ne izgubijo pravice do menjave dobavitelja. Uredba velja do konca avgusta 2023. »Menimo, da se gospodinjski odjemalec, ki mu dobavitelj zavrne sklenitev pogodbe o dobavi električne energije, lahko obrne na energetski inšpektorat ter o težavi obvesti tudi Agencijo za energijo,« svetujejo pri Zvezi potrošnikov Slovenije. »Za neizpolnjevanje obvez so v zakonu o kontroli cen predvidene kazni. Pristojna je tržna inšpekcija,« pa so pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo. Ob takem prekršku je predvidena kazen za pravne osebe najmanj šest tisoč evrov, za odgovorne osebe pa najmanj 1170 evrov.
Pri Petrolu in Gen-I strank za zdaj ne odslavljajo
Ob neizpolnjevanju obvez je predvidena kazen za pravne osebe najmanj 6000 evrov, za odgovorne osebe pa najmanj 1170 evrov.
Naš sogovornik je kasneje stopil v stik s podjetjem Petrol in tam je lahko sklenil pogodbo. Kot so nam pojasnili pri Petrolu, kjer imajo trenutno več kot 225 tisoč odjemalcev, strank ne zavračajo. »Skupina Petrol ima diverzificiran nabavni portfelj in se bo, ne glede na razmere, tudi v prihodnje trudila zagotoviti nemoteno dobavo električne energije svojim kupcem. Če bi se zaradi ustavitve dobave plina iz Rusije v Evropo povpraševanje po električni energiji toliko povečalo, da bi ogrozilo stabilnost omrežja, bomo svoje odjemalce o nadaljnjih ukrepih nemudoma obvestili,« so povedali.
Tudi v podjetju Gen-I so zatrdili, da strank ne odslavljajo. Trenutno elektriko dobavljajo skoraj 270 tisoč gospodinjskim in malim poslovnim odjemalcem. »Sprejemamo nove stranke, ki jim bomo elektriko in zemeljski plin dobavljali po reguliranih cenah, skladno z vladno uredbo,« so odgovorili.
Drugače je s poslovnimi odjemi, saj zanje uredba o najvišjih cenah ne velja. Pri Petrolu tako podjetjem najprej pošljejo ponudbo za dobavo energije in šele v naslednjem koraku z njimi sklepajo pogodbe. »Izdajo ponudbe lahko zavrnemo izjemoma – v primeru slabe bonitetne ocene partnerja ali neustreznega zavarovanja, kar lahko pomeni tveganje za poslovanje družbe v času, ko so cene energentov na zgodovinsko visokih ravneh. Ponudbe tudi ne moremo oddati, če na veleprodajnem trgu zaradi pomanjkanja ponudnikov ni mogoče kupiti energije za zahtevano obdobje,« so pojasnili.
