V javnosti je zgodba o domnevnem preskakovanju čakalnih vrst zakrožila ob hišnih preiskavah v UKC in ljubljanskem onkološkem inštitutu v začetku oktobra 2016. Slabi dve leti pozneje je specializirano državno tožilstvo spisalo obtožnico, v kateri prvoobtoženemu Urošu Smiljiću očitajo sprejemanje podkupnine v zameno za ureditev zdravniške obravnave mimo uradne čakalne vrste, več osebam pa podkupovanje. Podkupnine naj bi bile tako v denarju kot tudi v materialnih dobrinah, od piščancev in jajc do kuhinjske omarice.
Večina obtoženih je na predobravnavnih narokih krivdo zanikala. Iztoku Požarju, ki je priznal, da je plačal 20.000 evrov za hitrejšo operacijo partnerke, pa je sodišče v začetku lanskega leta izreklo pogojno obsodbo dveh let zaporne kazni s preizkusno dobo petih let.
Medtem se je Smiljić, ki so ga s sklicevanjem na poslovne razloge ob negativni medijski kampanji odpustili, vrnil v UKC. Na delovnem sodišču je namreč uspel dokazati, da je bil odpuščen iz fiktivnih razlogov. Kot je danes pojasnil sodnici Nini Drozdek Draganić, je sedaj zaposlen kot finančno računovodski delavec.
Odgovarjal samo odvetniku
Zadeva se je tako danes, po več kot letu dni premora, vrnila v sodne dvorane. Z izjemo Stanka Ranerja, ki se iz zdravstvenih razlogov ni udeležil današnje obravnave, so obtoženi vztrajali pri svojih zagovorih iz preiskave.
Smiljić je danes odgovarjal samo na vprašanja svojega zagovornika Petra Žnidaršiča. Zanikal je, da bi v UKC imel kakršen koli vpliv na zdravstveno ali gospodarsko dejavnost. Izpostavil je tudi sum nepravilnosti pri hišni preiskavi njegovega stanovanja, saj naj bi preiskovalci šele ob po štirih urah ugotovili, da je bil na odredbi naveden napačen naslov.
Žnidaršič pa je spomnil, da je tožilstvo odstopilo od pregona štirih policistov. Za dva je tako odločitev sprejelo zaradi nesorazmernosti med majhnim pomenom kaznivega dejanja in posledicami, ki bi jih povzročil kazenski pregon, za opustitev pregona drugih dveh policistov pa se je tožilstvo odločilo zaradi pomanjkanja dokazov, da sta storila kazniva dejanja.
Odvetnik Blaž Kovačič Mlinar, ki zastopa Franca Freliha, je ob tem poudaril, da je dolžnost tožilstva, da enake primere obravnava enako. Kot je izpostavil, tožilstvo Frelihu očita dajanje podkupnine v vrednosti nekaj sto evrov, posledice v primeru obsodbe pa bile v primeru njegove stranke nesorazmerne.
Drugi obtoženi
Med obtoženimi sta tudi dva zdravnika, Rado Janša z interne klinike in Tomaž Malovrh s kirurške klinike, pri katerih naj bi Smiljić uredil preglede za znance mimo seznama. Oba sta pojasnila, da sta sicer pregledala osebe, o katerih jima je govoril Smiljić, a da tega nista pogojevala s protiuslugami ali da bi zaradi tega bil moten redni proces dela oz. da bi preskočile vrsto.
Da ni kriv, vztraja tudi Ivan Miklič, ki mu tožilstvu očita nedovoljeno dajanje daril. Miklič naj bi kot direktor podjetja Digit odredil plačilo fiktivnega računa podjetja Glasstech, po nakazilu pa je direktor Glasstecha Aleš Miletić gotovino izročil Smiljiću. Miletić, ki je na predobravnavnem naroku krivdo zanikal, je danes še dodal, da ni njegova naloga, da ve, kar naredi prejemnik s plačilom storitve.
Pred sodni senat sta danes stopila tudi Sašo Žaljec in Robert Gradišar. Žaljec je zatrdil, da je jetrca in piščanca Smiljiću podaril v prijateljski maniri in da darilo ni imelo nobene povezave z domnevnim preskakovanjem vrst. Gradišar, nekdanji direktor operative v podjetu Fraport, ki naj bi v zameno za ureditev pregleda pri Janši Smiljićevemu prijatelju omogočil ogled letališča, pa je predložil dokumentacijo, ki po njegovih besedah dokazuje, da gre za običajno prakso letališča in da ni kršil nobenih pravil.
Sojenje bodo predvidoma nadaljevali v ponedeljek.
