Čeprav je glede na podatke vlade zaradi covida-19 trenutno hospitaliziranih 14 oseb, je stanje na infekcijski kliniki v UKC Ljubljana dramatično. Kot je na novinarski konferenci vlade pojasnila Logarjeva, je pri njih stanje na meji kadrovskih in prostorskih zmogljivosti. Dodala je, da bo ob slabšanju stanja potrebna pomoč drugih oddelkov, od dodatnem poslabšanju pa tudi ukinitev rednih programov drugih oddelkov.
Eden glavnih problemov je kot kaže ta, da bolnišnice v Sloveniji v tednih po koncu epidemije skušajo spraviti na zeleno vejo čakalne vrste, ki so se nabrale v času, ko ni bilo možno povsem redno delo zaradi velike števila bolnikov, ki so imeli okužbo z virusom SARS-CoV-2 in so potrebovali zdravljenje v bolnišnici. Tako je dejala Logarjeva.
"Zelo na meji"
"Vsi naši napori so zdaj usmerjeni v to, da tokrat ne bi bilo treba ukinjati rednih programov bolnišnic, ampak da bi lahko posamezni oddelki prilagodili svoj program in sprejemali bolnike s covidom-19, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje," je v luči morebitnega drugega vala okužb v Sloveniji dejala Logarjeva. Če bi se stanje poslabšalo, bi lahko slovenske bolnišnice, ki, kar zadeva negovalni kader, po navedbah Logarjeve že tako delujejo "zelo na meji", morale znova povečati število zaposlenih.
"Trenutno stanje na infekcijski kliniki je še na meji, da uspemo krizo obvladovati s svojimi prostorskimi in kadrovskimi sposobnostmi. V naslednjih dneh, če se bo stanje poslabšalo, bomo potrebovali pomoč ostalih zaposlenih na UKC Ljubljana, če bo stanje še dodatno slabše, bomo morali ukinjati redne programe na ostalih oddelkih, česar si pa nihče od nas ne želi," je izpostavila.
Ob tem spomnimo na številke na vrhuncu epidemije, kot so navedene na spletišču COVID-19 Sledilnik. Kar zadeva hospitalizacije, je iz njihovih podatkov razvidno, da je bilo na vrhuncu epidemije med 27. marcem in 10. aprilom dnevno hospitaliziranih več kot 100 oseb. Na najhujši dan 30. marca celo 117. 29 od teh jih je ležalo na enoti za intenzivno nego, 24 pa jih je bilo priključenih na respirator. V primerjavi z današnjim dnem, ko v bolnišnicah leži 14 bolnikov, okuženih z novim koronavirusom, nihče med njimi pa ne potrebuje intenzivne nege, je razkorak videti ogromen, tudi ob upoštevanju, da so bili bolniki takrat razporejeni po več bolnišnicah po Sloveniji. Na dan 30. marca je bilo namreč samo v UKC Ljubljana hospitaliziranih 54 bolnikov z novim koronavirusom, od tega 15 na enoti za intenzivno nego, od katerih jih je 12 potrebovalo respirator. Ob tem je treba sicer poudariti, da so bili takrat drugi časi, ko so bili vsi napori bolnišnic usmerjeni v zajezitev epidemije, zdaj pa, kot je že pojasnila Logarjeva, "čistijo" te zaostanke.
Znana opozorila
Logarjeva je sicer, kot vedno, znova poudarila, da se je treba držati ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Vsaka večja zbiranja ljudi, tako na družinskih srečanjih, zabavah kot tudi ostala srečanja v odprtih in še posebej v notranjih prostorih, pa predstavljajo dodatno tveganje za širjenje virusa, je dodala predstavnica infekcijske klinike.
Tudi odhodi v druge države predstavljajo večjo možnost za pojav okužbe ob prihodu nazaj v Slovenijo. Zato kot neodgovorno vidi ravnanje organizatorjev, staršev in tudi dijakov, ki so v zadnjih dneh odšli na maturantski izlet.
"Tudi če gredo na otok, kjer so izolirani od ostalih, to še ne pomeni, da so dijaki, ki so imeli prosto po končani maturi, sedeli doma, ampak so bili najbrž na takšnih ali drugačnih zabavah. Kar pomeni, da je lahko nekdo od teh okužen, pa tega ne ve ali pa se pri njem ne bodo razvili bolezenski znaki. Možnost je, da razširi okužbo tudi na vso ostalo skupino dijakov, s katerimi se bodo družili in bodo veliko časa preživeli skupaj," je glede maturantskih izletov dejala Logarjeva.
O skupinskem letovanju otrok iz socialno ogroženih skupin je dodala, da je položaj odvisen od ustreznega vzdrževanja distance, četudi je pri otrocih to težavno, saj potrebujejo telesni stik. Opozorila je, da je treba dobro premisliti, kakšne so epidemiološke možnosti, ter kaj je potrebno narediti, preden gredo otroci na takšna srečanja, in se tako izogniti možnosti, da bi kdo vnesel okužbo v to skupino.
Nasploh so bili v zadnjem času ob povečanem številu okužb v Sloveniji pozitivni mlajši, kar pa ne predstavlja manjšega tveganja.
"Trenutno je res to, da zbolevajo mlajši, a ti večinoma še vedno živijo s starši. Vemo, da je slovenski način življenja tak, da večina tistih, ki so stari pod 30 let, še vedno živi pri svojih starših v skupnem gospodinjstvu. Starši pa so že skupina, ki ni več popolnoma zdrava, in ni več nujno, da bo tako blag potek bolezni kot pri tistemu, ki je okužbo prinesel v domače okolje," je zaključila Logarjeva.
