V Trstu bodo drevi podpisali ustanovni dokument Fundacije Narodni dom, na katero bo preneseno lastništvo stavbe doma, sta na današnji novinarski konferenci sporočila predsednika krovnih organizacij Slovencev v Italiji, Ksenija Dobrila iz Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) in Walter Bandelj iz Sveta slovenskih organizacij (SSO).
Osrednja slovesnost ob vrnitvi Narodnega doma slovenski narodni skupnosti v Italiji bo v ponedeljek, 13. julija, na dan stote obletnice požiga Narodnega doma. Kot sta na novinarski konferenci napovedala Dobrila in Bandelj, se bo slovesnosti poleg predsednikov Slovenije in Italije, Boruta Pahorja in Sergia Mattarelle, udeležila še vrsta ministrov iz vlad obeh držav.
Kot na svoji spletni strani poroča Primorski dnevnik, se bodo z italijanske strani slovesnosti udeležili še zunanji minister Luigi Di Maio, notranja ministrica Luciana Lamorgese, minister za univerzo in znanstveno raziskovanje Gaetano Manfredi in minister za gospodarski razvoj Stefano Patuanelli, tudi sam Tržačan. S slovenske strani naj bi se poleg predsednika republike dogodka udeležila minister za zunanje zadeve Anže Logar in ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch.
V Trstu je za nocoj pri notarju napovedan podpis dokumenta o ustanovitvi Fundacije Narodni dom, v kateri bodo poleg predstavnikov obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji tudi predstavniki slovenske in italijanske države. Dokument o prenosu lastništva bo podpisan v ponedeljek ob prisotnosti predsednikov obeh držav. Pahor in Mattarella bosta isti dan pisatelju Borisu Pahorju, ki je bil sam priča požigu Narodnega doma, vročila najvišji odlikovanji Slovenije in Italije.
Za predsednika obeh krovnih organizacij je ponedeljkov dogodek nadvse pomemben. Dobrila ga ocenjuje kot predsedniško priznanje četrtstoletnemu trpljenju in gorja, ki so ga morali prestati primorski Slovenci zaradi italijanskega nacionalizma in fašizma.
"Gre za pomembno priznanje, ki potrjuje dostojanstvo slovenskega naroda," je dejala Dobrila, ki pozitivno ocenjuje in spoštuje tudi obisk obeh predsednikov pri spomeniku bazoviškim junakom, ki je simbol trpljenja Slovencev pod fašizmom, in spominskem obeležju pri bazoviški fojbi, ki ga je italijanska stran izbrala za simbol povojnih pobojev.
Bandelj je med drugim poudaril, da se je treba 13. julija osredotočiti na vrnitev Narodnega doma ob stoletnici požiga. Obisk pri spomeniku bazoviškim junakom in pri bazoviški fojbi predstavljata zanj dodatek oziroma prijateljsko gesto, ki bi morala zaključiti določeno zgodovinsko obdobje.
"To je treba prenesti na mlade generacije, da se zgodovina ne bi ponovila," je dejal Bandelj, ki je bil tudi kritičen do tistih, ki na družbenih omrežjih izražajo nasprotovanje tej gesti, saj, kot je dejal, je opraviti neko delo nekaj drugega, kot pisati na družbena omrežja. Poudaril je tudi pomen poročila skupne komisije zgodovinarjev o slovensko-italijanskih odnosih, ki je bilo objavljeno že pred dvajsetimi leti, Italija pa ga še ni javno objavila, "kar je vrzel, ki jo je treba zapolniti".
