Senat predsedujoče Maje Povhe proces nadaljuje z zasliševanjem prič jutranjega dogajanja 1. julija na Celovški cesti pri avtobusni postaji Tivoli.
Kot je znano, se je vse skupaj pričelo v šentviškem Klubu 12, kjer sta se naključno srečala obtoženi, oškodovanec in njegova prijateljica Anja G. Ker slednja nista dobila taksija do mesta, jima je prevoz ponudil Softić. Kaj se je dogajalo v avtu in kdo je komu prvi pričel na nacionalni osnovi psovati mater, je težko reči, saj glavna protagonista izpovedujeta različni zgodbi. A dejstvo je, da so se ob prihodu na Rusko ulico pri pivovarni Union sprli. Po navedbah tožilstva je Softić najprej grozil Ivanu Antunu s palico, vendar je krajšo potegnil sam, nato pa ga je na Celovški cesti večkrat poskušal povoziti. V tretjem poskusu je tako močno trčil vanj, da je 27-letnik obležal na tleh z odprtim zlomom desne goleni, zaradi česar morda nikoli ne bo več poletel med oblake.
Kot po filmskem scenariju
Priče dogajanje opisujejo kot filmsko. Eva B. je včeraj pojasnila, da jo je mož z avtom odložil na avtobusni postaji Tivoli, ko je nenadoma zaslišala in videla avto, ki je iz smeri Ruske ulice zapeljal na pločnik pred moškega in žensko, vendar ju ni zadel, ona dva pa tudi nista dajala vtisa, da bi bežala. Avto je potem še dvakrat obrnil, vozil ni pretirano hitro, vseskozi pa se je slišalo pospeševanje in zaviranje, »kot se sliši kakšen pregon v ameriških filmih«. »Pok je bil zelo močan, moški je obležal, avto pa odpeljal proti Šiški.« Poudarila je tudi, da je bilo obnašanje oškodovanca čudno, da je bil ob prvem bližnjem srečanju z rokami na pokrovu motorja Softićevega avtomobila. »Kot bi ga poskušal ustaviti …«
Težko kontrolira svoje impulze
Sodnica je včeraj vpletene seznanila tudi z oceno kliničnega psihologa Tristana Riglerja, ki je pri izdelavi mnenja pomagal sodni izvedenki psihiatrije Karin Sernec. Ta je sicer ugotovila, da je bila sposobnost obvladovanja obtoženčevega ravnanja v kritičnih trenutkih bistveno zmanjšana zaradi alkohola, »organske oškodovanosti« in hiperkinetične motnje. Tristan je v Softićevem vedenju in funkcioniranju našel celo vrsto znakov, ki kažejo na oškodovanost centralnega sistema: slabo povprečno neposredno pomnjenje, nezanesljiv kratkoročni spomin, oškodovano sposobnost vzdrževanja pozornosti in zbranosti, izrazita oškodovanost na področju kontrole impulzov, načrtovanja in abstraktnega mišljenja, kot tudi težave na področju delovnega spomina. Se nadaljuje.
