Ne ločujejo odpadkov

Obupani bralec: Zaradi soseda mi grozi kazen!

Žiga Kariž
6. 12. 2019, 19.30
Posodobljeno: 6. 12. 2019, 20.22
Deli članek:

Slovenci sicer večinoma zgledno ločujemo odpadke, a zaradi nekaj nevestnih posameznikov trpijo cele soseske. Odgovorni pravijo, da enostavnih rešitev ni.

Dreamstime
Za nadzor nad odlaganjem smeti so zadolženi inšpektorji.

V uredništvo smo prejeli pismo ogorčenega bralca, ki ga jezi ravnanje prebivalcev sosednje hiše. Takole je zapisal: »Živimo v vrstni hiši, smeti pa odlagamo v zabojnike, ki jih uporabljamo skupaj s stanovalci še šestih hiš. Vse je potekalo v najlepšem redu, dokler niso ene od teh hiš predelali v nekakšen prehodni dom za sezonske gradbene delavce. Ločevanje odpadkov jim je tuje in v zabojnik za mešane odpadke sedaj roma vse od embalaže do gradbenega materiala, ki ga s seboj pripeljejo z gradbišč. Bojim se, da bomo lepega dne prejeli obisk inšpekcije in zajetno kazen, ki jo bomo plačali vsi ali pa celo samo stalni prebivalci ulice. Pogovor z vedno novimi sosedi ne pomaga, saj se stalno menjajo, navade vseh pa so na žalost enake.«

STA
V Sloveniji je leta 2018 nastalo kar 1.025.000 ton komunalnih odpadkov.

Visoke kazni

Strah našega bralca je seveda upravičen. Kazni pa niso majhne. Na področju Mestne občine Ljubljana lahko ta za posameznika znaša od 200 do 800 evrov, v Mariboru celo od 100 pa do 1000 evrov. Kot pravijo pri Javnem podjetju Voka Snaga, ki skrbi za zbiranje in odvoz smeti na področju MOL, vsako leto dobivajo vse več apelov in pritožb uporabnikov, ki vestno ločujejo odpadke in jih moti, da njihovi sosedje tega ne počno. A pot do rešitve ni enostavna. Kot pravijo pri Voka Snagi lahko sosedje poskusijo s prošnjami, pisnimi opozorili in tudi prijavo inšpektoratu. A če ni jasnega dokaza, kdo je za nepravilno odlaganje smeti odgovoren, tudi sankcij ne bo. Sosedje so tako bolj ali manj nemočni, pa tudi oprezanje za sosedi ali pa celo brskanje po smeteh ni ravno prijetno opravilo.

Tujci v smeteh

Našega bralca pa močno zmoti še ena stvar. V njihove zabojnike za zbiranje starega papirja embalaže in stekla odlagajo smeti tudi prebivalci iz bližnjih blokov. »Do pred nekaj dnevi pa se je ob cesti ustavil kar kombi in naš zabojnik napolnil s kartonsko embalažo ter odpeljal. Teden dni nato nismo imeli kam odlagati papirja.« Na Voka Snagi poudarjajo, da je treba razlikovati med zabojniki, ki so del zbirnega mesta in tako »pripadajo« bloku ali skupini hiš, ali pa gre za eko otok, ki stoji na javni površini in je na voljo vsem, ki želijo odložiti odpadke. Zabojniki na zbiralnicah oz. eko otokih (to so zabojniki, ki stojijo na javni površini) so namenjeni zbiranju presežnih količin embalaže, ki pri uporabniku doma nastane izjemoma, in odlaganju stekla ter papirja.

STA
Kontejnerji so pogosto polni, ker vanje odlagajo tudi »tujci«. Ekološki otoki stojijo na javnih površinah in so namenjeni vsem.

Individualno reševanje težav

Kot pravijo, se s prenapolnjenimi zabojniki in neurejenimi zbirnimi mesti uporabniki srečujejo predvsem tam, kjer v njihove zabojnike odpadke odlagajo bodisi »tujci« iz drugih občin bodisi uporabniki ne ločujejo dosledno, ker je to udobnejše od pravilnega ravnanja. »V takšnih primerih težave rešujemo individualno in v sodelovanju z upravnikom objekta. Večstanovanjske stavbe, ki imajo svoje zabojnike pospravljene v smetarnicah, takšnih težav praviloma nimajo,« so še zapisali v odgovoru na naša vprašanja.