Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) z novim letom uvaja elektronski bolniški list, ki bo postopno nadomestil dosedanjega papirnatega s tako imenovanim eBOL. Delodajalci bodo morali za svoje zaposlene obvezno prevzemati eBOL prek spletnega sistema SPOT (prej eVEM), kar pomeni, da od delavcev ne bodo več zahtevali, da jim morajo bolniški list dostaviti v papirnati obliki. Za to bodo morali delodajalci pravočasno prilagoditi tudi svojo informacijsko opremo, zadeva pa je še v testni fazi.
Preverili smo, katere vse storitve v zdravstvenem sistemu že potekajo elektronsko. ZZZS tako načrtuje, da zdravniki od 1. februarja prihodnje leto ne bodo več tiskali papirnatih obrazcev, razen izjemoma. Za tiste zavarovance, ki so zaposleni pri delodajalcih, ki niso vpisani v Poslovni register Slovenije (na primer zaposleni pri fizični osebi), pa bo osebni zdravnik še vedno izstavil bolniški list tudi v papirnati obliki. »Ukinitev papirnatega obrazca bo za delodajalce pomenila poenostavitev postopkov pri vlaganju refundacijskih zahtevkov na ZZZS. Delodajalec bo sicer od ZZZS na podlagi pisne vloge zahteval refundacijo, a zahtevkom ne bo treba več prilagati originalnega ali skeniranega bolniškega lista. Delodajalcu tako ne bo več treba čakati, da mu bo delavec dostavil bolniški list, temveč bo tekoče seznanjen z izdanimi eBOL in jih bo lahko sam prevzel kadarkoli ter morebiti že pripravil zahtevek za refundacijo,« so še sporočili z ZZZS. Samostojnim zavezancem zaradi izplačila nadomestila plače tudi ne bo več treba priložiti bolniškega lista niti podatkov s hrbtne strani, ki jih je do zdaj izpolnjevala finančna uprava. Samostojni zavezanci bodo na ZZZS vložili le vlogo za izplačilo nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, kjer bodo navedli obdobje, za katerega želijo izplačilo, in svoj transakcijski račun. Delavci ter nekateri drugi subjekti (na primer osebe, zaposlene pri fizičnih osebah, ki ne opravljajo dejavnosti, družbeniki, kmetje, verski uslužbenci) bodo do eBOL dostopali samostojno na spletnem portalu ZZZS.
JE ZDAJ MANJ ČAKANJA?
Projekta eZdravje, ki ga je država zagnala že pred več kot desetimi leti, je konec leta 2015 prevzel Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Tam so povedali, da eZdravje »prispeva k visoki uvrstitvi Slovenije na 6. mesto v kategoriji elektronsko dostopnih zdravstvenih storitev po evropskem indeksu digitalizacije za članice EU.« Leta 2014 so zagnali eNaročanje, od aprila 2016 pa sta zelena papirnata in elektronska napotnica izenačeni. Pri e-napotnicah gre za elektronsko napotitev in tudi naročanje pacientov na zdravstvene storitve s primarne na sekundarno in terciarno zdravstveno raven ali znotraj sekundarne oziroma terciarne ravni, za nekatere zdravstvene storitve se lahko pacient prek spletnega portala zVem naroči sam (podobno ga lahko naroči tudi zdravnik ali medicinska sestra, omogočeno je še telefonsko naročanje na številki 080 2445). Rešitev omogoča sprotno zbiranje čakalnih seznamov vseh specialistov javne mreže zdravstva, pacient pa lahko izbira ponudnika kjerkoli v Sloveniji z najkrajšo čakalno vrsto v tistem trenutku.
Ob uvajanju e-napotnic je bilo slišati veliko obljub, da bo elektronski način pripomogel k natančnejšim evidencam in ne nazadnje k skrajšanju čakalnih dob. »Pravega odgovora na vprašanje o vplivu eNaročanja na čakalne dobe ni. Pred uvedbo eNaročanja so se pridobljeni podatki od izvajalcev zdravstvene dejavnosti lahko razlikovali v načinu priprave zaradi različnega razumevanja metodologije. Frekvenca poročanja je bila mesečna in je zahtevala dodatne obdelave priprave poročil. Po uvedbi eNaročanja pa se v centralnem sistemu (najmanj enkrat) dnevno zbirajo podatki izvajalcev, so takoj na razpolago in se objavljajo na spletni strani. Vsi podatki o čakalnih dobah se zdaj zbirajo enako,« so pojasnili na NIJZ. V centralnem sistemu so sicer do zdaj zabeležili 10,7 milijona napotnic, mesečna dinamika pa se giblje med 300.000 in 550.000. Delež e-napotnic se giblje med 93 in 96 odstotki, »polnih 100 odstotkov tudi pri tej rešitvi ni mogoče doseči zaradi zakonskih določil, po katerih je obvezna uporaba papirnatih napotnic (predpis stopnje nujnosti »Nujno«, ob obisku na domu, tehnične težave)«. Eden od ukrepov skrajševanja čakalnih vrst je dodatna posebna storitev ePosvet, ki je na voljo od septembra lani.
E-NEPRIJAZNO?
Regijska zastopnica pacientovih pravic Zlata Rebolj je nedavno za Dolenjski list povedala, da je e-naročanje »do starejših ljudi, ki nimajo ne računalnika, ne interneta, ne potrebnega znanja za tako opravilo, izjemno neprijazno«. Z NIJZ odgovarjajo, da jim je na voljo brezplačna številka 080 2445. »Na potrdilu o napotitvi, ki je namenjeno izključno pacientu, so navedene vse potrebne informacije, med drugim tudi, ali je mogoče spletno naročanje. Po naših podatkih se ta način naročanja uveljavlja in vsak mesec je nekoliko večje število teh naročil – v zadnjem mesecu 10.500, v zadnjih 15 mesecih pa je bilo 114.000 klicev, povezanih z eNaročanjem,« so še zapisali. Še dlje časa pacienti poznamo e-recepte, mesečno jih sistem zabeleži od milijona do milijona in pol, tudi tu pa je v določenih primerih obvezna uporaba papirnatih. Med e-storitvami so na NIJZ navedli še Centralni register podatkov o pacientih, omenjeni portal zVEM ter rešitve, namenjene zdravnikom, kot so TeleKap, Teleradiologija in eTriaža.
