Sedemindvajsetletni Koprčan Jaka Mankoč je zmagovalec šova MasterChef. Zapriseženi deskar na vodi, ki se je zaljubil v kulinariko, je že na čakalnem seznamu nekaj prestižnih restavracij v Italiji in Franciji. Nagrada bo šla v hranilnik, njegova velika želja pa je, da bi odprl svojo restavracijo.
Saj ni res, pa je. Tudi zmagovalec četrte sezone MasterChefa je Primorec, če seveda upoštevamo dejstvo, da je Darko Klemen po rodu sicer Štajerec, a so ga Primorci vzeli za svojega. Jaku se je izpolnila želja, kar pripisuje veliki vztrajnosti, saj se je na izbor za sodelovanje v MasterChef prijavil že lani, a ni bil sprejet. »Tokrat nisem šel kar tako na slepo, ampak sem se temeljito pripravil. Pri tem mi je pomagala nekdanja žirantka Alma Rekić, ki mi je dala veliko znanja in informacij o kuharskih tehnikah, ki so mi prišle v šovu nadvse prav,« pravi Jaka, ki se že od malega rad suka okoli štedilnika. »Mi smo posebna družina, saj vsi kuhamo. Oče je zadolžen za mesne jedi in golaže in mi je vedno dovolil, da sem bil zraven. Mama pa je rekla, pojdi gledat risanke in mi daj mir. Še največ svobode mi je pustila nona, in ko sem v riž zamešal najbolj nemogoče kombinacije, se ni nikoli razburjala.«
Jaka se je osamosvojil že pri devetnajstih letih, ko je šel na svoje. »Družina se je preselila v Sežano, jaz pa sem ostal v Kopru, in to je bila odlična priložnost, da sem se začel pobliže spoznavati s kulinariko in improvizirati. Priznam, da je včasih kaj romalo tudi v koš za smeti, vendar se to ne dogaja več. Lotevam se čedalje zahtevnejših stvari, zato bi bil tak hec poleg tega tudi zelo drag.«
V prostem času je zaprisežen deskar na vodi, vodi pa tudi tečaje. »Nekaj let sem delal tudi kot 'barista' – to je sicer italijanski izraz, ki ga niti ne znam prevesti. Skratka, z izobraževanjem sem se podučil o kavi, potem pa pravo kavo pripravljal po različnih lokalih na Primorskem. V kuhinji sem bil zadnje leto in pol pred vstopom v šov. Kaj sem tam delal? Vse, samo kuhal ne. Lupil sem krompir, čistil solato in pomival posodo. Pozneje so mi zaupali tudi čiščenje rib. Zavedam se, da moraš začeti na dnu in da me to čaka tudi v tujini. Tam to med uvajanjem tri mesece počneš celo zastonj. Del nagrade bom tako namenil prav temu, da bom te tri mesece lahko preživel.«
Jaka priznava, da je bil na začetku šova zelo živčen, a se je kmalu pobral. »Člani žirije so se mi zdeli super, sicer zahtevni, a to se od njih pričakuje, najstrožji pa je bil Bine.« Domači so bili sprva malo skeptični, kako se bo v oddaji odrezal, a je kmalu pokazal, da je iz pravega testa. »Najbolj si bom zapomnil, kako sem v šovu pripravljal vampe, za katere sem si že nekdaj prisegel, da jih ne bom nikoli kuhal. Zdaj sem mnenje spremenil in ugotovil, da rek Nikoli ne reci nikoli še kako drži. Najponosnejši na pripravo sladice, ki me je izstrelila na balkon za finalni obračun, ter na to, da je bila moja pomočnica zmagovalka Sara Rutar. Poznava se že od prej. Ko sem bil lani na avdiciji in nisem imel prevoza, me je prav ona peljala do Kopra.«
Finalna oddaja je bila za Jaka zelo čustvena. »Nisem vedel, kaj lahko pričakujem. Skeptičen sem bil predvsem zaradi očeta, ki je bolj zadržan. Nisem vedel, ali bo pred kamero kaj povedal ali ne. Pa me je presenetil. Videl sem solze sreče v njegovih očeh in tudi pred kamero se je dobro znašel.«
In ali drži fenomen, da so najboljši kuharji prav Primorci, in zakaj? »To je splet različnih okoliščin. Smo odprti, sproščeni in sprejemamo novosti. Gotovo svoje dodajo bližina Italije, morje in odlične morske dobrote,« predvideva mladi kuhar, ki z dobro hrano rad pocrklja tudi svoje dekle. »Kuham bolje kot ona, pa nič ne de. Si pač delo razdeliva. Zdi pa se mi pomembno, da ona poskrbi za perilo, ki je vedno čisto in najbolj dišeče na svetu.«
