Kot je poročal časnik Večer je Mežiško dolino te dni pretresla vest o nenadni smrti dveletnega otroka Aneja Tomaša. Fantek je bil povsem zdrav, z družino se je v sredo vrnil z dopusta na morju, v nedeljo, pred enajstimi dnevi, pa je umrl zaradi hude bolezni, meningokoknega meningitisa tipa B.
"V soboto zvečer je bil Anej še povsem živahen, poganjal se je s svojim poganjalčkom, zvečer povečerjal in mirno zaspal. Normalno je spal, v nedeljo zjutraj pa se je začelo," je za omenjeni časnik povedal njegov oče Matej. Zbudil se je z visoko vročino, imel je drisko, bruhal je, njegova mama mu je z zdravilom temperaturo zbila in poklicala v dežurno ambulanto. Kot je povedala, so ji dejali, da je najbrž viroza in da naj otroku daje piti po požirkih, kar je tudi storila.
Opoldne je Anej, že precej slaboten, pojedel juho in si kasneje še pogledal risanko. Ko so starši popoldne opazili še izpuščaje na njegovi koži, pa so ga nemudoma odpeljali k dežurnemu zdravniku na Ravnah na Koroškem in od tam takoj v slovenjgraško bolnišnico, tam pa so odredili nujen prevoz v Ljubljano.
Helikopter zaradi slabega vremena ni mogel poleteti, zato so fantka na Pediatrično kliniko UKC Ljubljana peljali z reševalnim vozilom ob spremstvu policije. Oče in mama sta se peljala s svojim avtom. Po njunem pripovedovanju sta na hodniku potem čakala kakih petnajst minut, preden so ju poklicali in jima sporočili strašno novico, da je njun sin umrl.
Za Večer je mamica pokojnega Aneja povedala še, da ne krivi zdravstva in zdravstvenega osebja, bi pa otroka, če bi lahko zavrtela čas nazaj, dala cepiti. »Rekli so mi, da cepivo obstaja. Zakaj potem otrok ne cepijo?«
Gnojno vnetje možganskih ovojnic
Meningokokni meningitis je akutna bakterijska bolezen, ki se začne z nenadno povišano telesno temperaturo, glavobolom, slabostjo, pogostim bruhanjem in otrdelim vratom. Značilen je pojav izpuščaja na koži v obliki drobnih krvavitev (petehije). Bolezen je imela včasih zelo visoko smrtnost, z uporabo antibiotikov se je ta precej zmanjšala, vendar je še vedno visoka (8 do 15 odstotkov). Dejansko gre za gnojno vnetje možganskih ovojnic.
Kljub nalezljivosti bolezni (prenos je kapljičen) ni nevarnosti, da bi se ta širila. Še zlasti ker je za meningokok tipa B značilno, da se ne širi epidemično, temveč se pojavi v posamičnih primerih.
V Sloveniji sicer obstaja cepivo proti meningokoknemu meningitisu, a ne za tip B (ta bakterija je napadla Aneja).
