Dost’ mam, se je pridušal zagrebški župan Milan Bandić, brezbrižnim lastnikom, ki za svojimi psi ne pobirajo kakcev, bomo stopili na rep! In kako veste, kateri pes je pustil spominek na travi?
revija Zarja
Novi režim bo prinesel koristi marsikomu: meščani bodo dobili čistejše mesto, občinska blagajna se bo napolnila, odprli bodo celo nova delovna mesta, dobro bo zaslužil tudi genetski laboratorij
Preprosto, vzamete vzorček in po analizi DNK ugotovite, za katerega psa gre, potem pa njegovemu lastniku pošljete položnico, v kateri mu zaračunate stroške laboratorija, zraven pa pribijete še krepko globo. In je mesto čisto, v občinski blagajni pa melodično žvenketa.
Lastniki zagrebških psov najbrž še ne vedo, kaj jih kmalu čaka, a priprave so že v teku, pravijo v mestni upravi. Prihodnje leto naj bi začeli zbirati bazo vzorcev pasjih DNK, kajti DNK iz kakca nič ne pomaga, če ga nimaš s čim primerjati. Odvzem vzorca je preprost, s paličico samo podrgnete po notranji strani pasjega gobca, pripraviti lastnike do tega, da to dovolijo, pa tudi ne bi smelo biti težko, menijo v Zagrebu.
Potem bodo redarji začeli pobirati pasje kakce, mestna uprava pa pošiljati položnice nemarnim pasjeljubcem.
Takole se bodo tega lotili, so razložili, ob čipiranju psa bodo vzeli še vzorec njegove sline, pri psih, ki so že čipirani, pa bodo vzorce pobrali, ko jih bodo lastniki pripeljali na letno cepljenje proti steklini. Potem bodo redarji začeli pobirati pasje kakce, mestna uprava pa pošiljati položnice nemarnim pasjeljubcem. Kazni za nepobrane kakce so zdaj med 600 in 1000 kunami (približno 80–130 evrov), ko pa bodo temu prišteli še stroške laboratorija za analizo DNK, bo vsota na položnici še precej višja. Uradnega cenika še ni, a nekateri omenjajo vsoto 2000 kun (267 evrov) – toliko bo moral mestu plačati tisti, ki se mu ne bo ljubilo počistiti za svojim psom.
Novi režim bo prinesel koristi marsikomu: meščani bodo dobili čistejše mesto, občinska blagajna se bo napolnila, odprli bodo celo nova delovna mesta, saj nameravajo za pobiranje kakcev zaposliti več redarjev, dobro bo zaslužil tudi genetski laboratorij – uradno laboratorija sicer še niso izbrali, a v mestu je en sam genetski laboratorij, ki je sposoben opravljati take analize. Gentipizacija psa stane približno 500 kun (67 evrov), v mestu pa je 50.000 čipiranih psov.
Drek za vratom
Vreče z iztrebki so ponoči obesili okrog vratu nič krivega kipa šaljivca Tilla Eulenspigla.
Zagrebčani niso prvi, ki se bodo z analizo DNK lotili pasjih iztrebkov, po svetu je že precej mest in naselij, kjer so s tako metodo naredili red, Zagrebčanom pa je najbliže model, ki so ga uporabili v Tel Avivu. Izraelsko mestece Petah Tikva, del Tel Aviva, je pred več kot desetletjem začelo analizirati pasji DNK, le da so oni projekt sprva zastavili kot korenček, ne kot palico: vpregli so tamkajšnje šolarje, ki so hodili od vrat do vrat in lastnike psov prepričevali, da so darovali vzorec pasje sline, nato pa je dalo mesto analizirati kakce iz posebnih smetnjakov, kamor so lastniki odmetavali vrečke s kakci, in redoljubne lastnike nagradilo s pasjo igračo ali vrečo pasje hrane. Samo korenček očitno ni zalegel, zato se zdaj v večini mest bolj uporablja palica, torej kaznovanje lastnikov, ki ne počistijo za svojim psom.
Kmalu so se za idejo ogreli nekateri nemški župani, najprej v manjših mestih, vse bolj pa o analiziranju kakcev razmišljajo tudi v večjih mestih. Pasji iztrebki so namreč vroča tema, ki deli nacijo in neti prave male vojne – tako sta si lani skočili v lase dve ženski v parku manjšega mesta, prva se je razburila, ker druga ni počistila za svojim psom, in ji vrgla ključe v glavo, potem se je druga vrnila z moškimi okrepitvami in so se tako zravsali, da jih je narazen potegnila šele policija. Kazen za nepočiščen kakec je trideset evrov, za pretep je treba pa na sodišče.
V drugem majhnem mestu so zagovorniki čistoče zbrali 250 kilogramov pasjih kakcev, nabranih v parkih in na ulicah, in vreče z iztrebki ponoči obesili okrog vratu nič krivega kipa šaljivca Tilla Eulenspiegla. Ki ima, kakšno naključje, ob nogah psa. Tillu so za vrat obesili tudi napis: »Kot pasji lastnik pravim, to je sranje.«
Pasji CSI
Za analizo pasjih kakcev se zanimajo v Parizu, lani so jo nameravali uvesti v Amsterdamu (a so si premislili, češ da je predraga in da je prevelik poseg v zasebnost), letos so se projekta lotili v španski Guadalajari in v dveh predelih Londona. Če se bo obneslo, so napovedali Britanci, bodo septembra projekt razširili še na druge mestne občine.
Kazni so presenetljivo učinkovite, le redko komu je treba globo zaračunati dvakrat, večina se poboljša že po prvi kazni.
Tudi v ZDA se velika mesta še obirajo in premišljujejo, prva so se zganila podeželska mesteca in posamezna naselja. Pogosto lastniki nepremičnin od stanovalcev zahtevajo, da ob vselitvi registrirajo svojega psa in priskrbijo vzorec njegove sline, zato ni težko odkriti krivca, kadar najdejo smrdljiv kupček. Kazni so različne, ker ni nobenih pravil in predpisov, višino nastavi vsaka skupnost po svoje, od 150 pa do 1000 dolarjev in več. Nekateri prvo kazen nastavijo nizko, a jo nato zvišujejo za vsak naslednji prekršek.
Kazni so presenetljivo učinkovite, poročajo, le redko komu je treba globo zaračunati dvakrat, večina se poboljša že po prvi kazni. Ne le zaradi denarja, ljudem je nerodno, če jih ožigosajo za packe. Onesnaženost z iztrebki se po uvedbi analize pasje DNK praviloma zmanjša za več kot 90 odstotkov.
Pa ne gre le za to, da so trate lepše in pločniki manj smrdljivi – s pasjimi iztrebki se prenašajo zajedavci in resne bolezni, če stopite v pasji kakec, s seboj na podplatu odnesete resno grožnjo, ogrožene so tudi vode, naštevajo varuhi okolja. Nekateri se iz analiziranja kakcev norčujejo (»pasji CSI« je pogosta zbadljivka), toda večina lastnikov psov jo podpira – vsaj ne bodo na vse nas kazali s prstom, menijo. Naj se ve, kdo je pacek in kdo ni!
