Za Narata je za očitano zlorabo položaja predlagal leto in dva meseca pogojne zaporne kazni s poskusno dobo dveh let, za Veselinoviča leto in tri mesece zaporne kazni s triletno poskusno dobo, za Vičiča pa še mesec dni več pogojne zaporne kazni s triletno poskusno dobo.
Kot olajševalne okoliščine je tožilec na današnjem naroku na ljubljanskem okrožnem sodišču navedel njihovo dosedanjo nekaznovanost, dejstvo, da sami niso pridobili premoženjske koristi, posel pa vsaj zaenkrat ni prispeval k večanju bančne luknje, saj se sporna kredita že sedem let redno odplačujeta.
Vedeli so, da nista kreditno sposobna
Nekdanja vodja kabineta takratnega predsednika vlade Boruta Pahorja je s partnerjem leta 2009 za pol milijona evrov kupila hišo, za njen nakup in obnovo pa sta Dimičeva in njen oče Viktor Dimic pri NLB najela kredit, vsak po 335.000 evrov. Tožilec je prepričan, da so nekdanji prvi mož ter nekdanja člana uprave banke sodelovali pri zlorabi položaja, ko so odobrili kredit, da bi Dimičevi in njenemu očetu pridobili za 335.000 evrov premoženjske koristi v obliki nižjih obresti.
Nekdanji člani uprave so aprila 2009 podpisali sklep o odobritvi kredita, kljub temu, da so bili seznanjeni z visokimi tveganji in so vedeli, da je banka v celoti financirala nakup in obnovo hiše, je dejal tožilec. Kredita so, kot je prepričan, odobrili z namenom, da Dimičevi in njenemu očetu pridobijo premoženjsko korist v obliki nižjih obresti. "Vedeli so, da nista kreditno sposobna, oba kredita pa sta bila neprimerno zavarovana," je pojasnil.
"Obtožba ne zatrjuje, da je banka utrpela škodo, temveč, da je bila Dimičevi in njenemu očetu pridobljena premoženjska korist," je v sklepni besedi poudaril tožilec. Obramba je namreč ves čas sojenja poudarjala, da NLB v tem primeru ni ugotovila oškodovanja.
Poznanstvo med Dimičevo in Veselinovićem
Ali bi morali zavrniti podpis kreditne pogodbe ali pa zahtevati za banko višje plačilo zaradi visokega tveganja, pa je prepričan tožilec, ki meni, da so bili očitki iz obtožnice dokazani, to je, da so nekdanji vodilni odobrili visoko tvegan kredit, pri tem pa niso poskrbeli za dovolj visoko poplačilo banki.
Sicer gre res za kredit fizičnima osebama, vendar zelo visok znesek, zato ga ni prepričal zagovor obtoženih, da je šlo za običajen posel. "Šlo je za odstopanja v vseh kriterijih, zato tega obdolženci niso mogli spregledati," je zaključil tožilec. Izpostavil je poznanstvo med Veselinovičem in Simono ter Viktorjem Dimic ter se vprašal, ali Narat pred podpisom res ni bil seznanjen s pogoji kredita, saj je ta zatrjeval, da kreditnih pogodb pred podpisovanjem ni prebral.
Fišer: Obtožba je nekoliko konfuzna
Odvetnik Gorazd Fišer je po končanju glavne obravnave danes ocenil, da je obtožba o zlorabi položaja nekdanjih treh vodilnih v NLB "nekoliko konfuzna," saj da iz nje ni jasno, ali sta bila Simona Dimic in njen oče kreditno sposobna ali ne. Pri tem je pogrešal dokaze, ki bi kazali, da so storilci ravnali z obarvanim naklepom. "Takih dokazov pa ni, pa tudi tožilec ni navedel, v čem je podan namen obtožencev," je poudaril.
Obtoženi so se na podlagi menja strokovnih služb odločili, da gre za sprejemljivo stopnjo tveganja. "Ugotovili smo, da imata kreditojemalca še druge nepremičnine, ki se oddajajo v najem. Službe v banki, ki spremljajo odplačevanje kredita, pa tudi niso pritrdile tožilcu, da sta bila kredita nezadostno zavarovana," je dejal Fišer. Ob tem je dodal, da je omenjena nepremičnina po obnovi bistveno več vredna.
Zdolšek ne ve, kaj se jim očita
Odvetnik Stojan Zdolšek, ki zagovarja Narata, je prav tako opozoril na nejasnosti glede obtožnega akta. "Ali jim očita, da kredita ne bi smeli odobriti, ali je bilo sporno pri poslu le to, da je bila cena prenizka," se je vprašal.
Temeljni kamen spotike v omenjenem procesu je po mnenju odvetnika Mitje Jelenič Novaka ta, da si tožilstvo proces odločanja v poslovnem svetu predstavlja zelo neživljenjsko, kot konzervativen tok dogodkov. Če bi bile katerekoli odločitve vrhunskih menedžerjev in bankirjev vezane na priročnike, po njegovem mnenju ne bi bil nikoli sklenjen noben posel.
Izpostavil je tudi vprašanje pridobitve premoženjske koristi. Kot je prepričan, v tem primeru namreč ni mogoče ločevati pridobitve premoženjske koristi od oškodovanja. In če banka pravi, da ni bila oškodovana, kako so potem lahko nekomu pridobili premoženjsko korist, je prepričan.
