Tarča bombnega napada v osrednji instanbulski četrti Beyazit, v bližini postaje mestne podzemne železnice Vezneciler, je bil po prvih poročanjih avtobus, ki je prevažal policiste.
Po poročanju lokalnih medijev je bilo v bližini eksplozije slišati tudi strele.
Eksplozivno napravo naj bi aktivirali z daljinskim sprožilcem v trenutku, ko je mimo pripeljal avtobus s policisti. Slike s kraja eksplozije prikazujejo razbitine avtobusa in uničena pročelja hiš v neposredni bližini. Blizu kraja eksplozije je tudi univerza in več turističnih znamenitosti, med drugim znana Sulejmanova mošeja.
Bomba je izmaličila policijski avtobus, poškodovala pa je tudi mnoge trgovine, avtomobile ter bližnji hotel, ki je priljubljen med tujimi turisti. Posnetki lokalnih televizij prikazujejo uničena okna ter pročelje mošeje Šehzade iz 16. stoletja.
Odgovornosti za današnjo eksplozijo za zdaj ni prevzel še nihče.
Na mesto eksplozije je pripeljalo več reševalnih vozil.
Po zadnjih poročilih je v eksploziji umrlo najmanj enajst oseb, 36 pa je bilo ranjenih.
Kot je guverner Vasip Şahin pojasnil novinarjem ob obisku prizorišča eksplozije, je med ubitimi sedem policistov in štirje civilisti, poročajo tuje tiskovne agencije. 36 ljudi je bilo ranjenih, med njimi so trije v kritičnem stanju.
Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je v izjavi za državno televizijo TRT obsodil napad in poudaril, da je država v boju proti vsem oblikam terorizma.
Erdogan napad pripisuje kurdskim upornikom
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v današnji televizijski izjavi namignil, da za jutranjim bombnim napadom v središču mesta stoji prepovedana kurdska delavska stranka (PKK). V eksploziji avtomobila bombe je bilo po zadnjih podatkih ubitih najmanj enajst ljudi, 36 je ranjenih.
Erdogan je po obisku ranjenih, ki so jih sprejeli v eno od istanbulskih bolnišnic, dejal, da za PKK ni "nič novega", da napada velika mesta, kot je Istanbul.
Nato in Svet Evrope zgrožena nad napadom
Zveza Nato in Svet Evrope sta ostro obsodila današnji napad. Tako generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg kot predsednik Parlamentarne skupščine Sveta Evrope Pedro Agramunt sta izrekla solidarnost s Turčijo.
"Ostro obsojam jutranji teroristični napad na policijsko vozilo v Istanbulu, v katerem je bilo ubitih več ljudi, tudi policisti, ranjeni pa še številni drugi," je v odzivu poudaril Stoltenberg.
Prvi mož Nata je poudaril, da terorizem poskuša spodkopati vrednote, ki jih zagovarja Severnoatlantsko zavezništvo - demokracijo, človekove pravice in vladavino prava. Ob tem je Stoltenberg še dodal, da terorizem nikoli ni opravičljiv in se ga ne sme tolerirati. Zavezniki v Natu po njegovih besedah Turčiji stojijo ob strani v boju proti globalni grožnji terorizma.
Agramunt, ki se je danes v Ankari sestal s turškim premierjem Binalijem Yildirimom, je dejal, da je "slepi fanatizem" teroristov danes ponovno prizadel Istanbul. Ob tem je poudaril, da je treba v boju proti terorizmu držati skupaj in zaščititi svoboščine.
"Terorizem sedaj vpliva na ves svet, od Istanbula do Pariza in od Bejruta do Bamaka, še posebej pa z vsakodnevnimi napadi na Irak in Sirijo. Samo s skupnim delovanjem smo lahko uspešni v izogibanju pastem, ki nam jih postavljajo teroristi. Ti poskušajo destabilizirati temelje naših družb s sejanjem sovraštva in strahu," je še sporočil Agramunt, ki je izrazil solidarnost s Turki.
Zaostrovanje konflikta s kurdskimi separatisti
Da pogostejših bombnih napadov v Turčiji prihaja v zadnjih mesecih kot posledica zaostrovanja konflikta s kurdskimi separatisti in vojnih spopadov v sosednji Siriji. V zadnjem času pa so napade izvedli tako kurdski borci kot tudi islamski skrajneži ter skrajni levičarji. Po zadnjih dveh krvavih napadih v Istanbulu je v Turčiji razglašena najvišja stopnja varnostne ogroženosti.
Napad sredi marca, ki je terjal pet življenj, še 36 ljudi pa je bilo ranjenih, je izvedla skrajna skupina Islamska država (IS). Tudi za napad sredi januarja, ki je zahteval življenja 11 nemških turistov, naj bi izvedla IS.
Od začetka oboroženega upora PKK leta 1984 v Turčiji ubitih preko 40.000 ljudi. PKK je sprva zahtevala neodvisno kurdsko državo, njene zahteve pa so se skozi leta zožile na večjo avtonomijo in kulturne pravice.
