Tokrat je torej šlo za bolnika, ki kot smo neuradno izvedeli (informacija je kljub precej prestrašenim zaposlenim na tem oddelku pricurljala v javnost), naj bi ga operirali. To pomeni, da so ga aktivno zdravili in da je imel vse možnosti, da bi se tudi pozdravil. Ali drugače, da bi živel. Ni znano, kaj natančno se je zgodilo, da je bila reanimacija potrebna. Znano pa je, da je postopek vodila dr. S. Š. s skupino zdravstvenih delavcev, ki naj bi pri tem sodelovali. Omenjena zdravnica je postopek menda izpeljala zelo agresivno, pravi naš vir. To pomeni, da je vpila na sodelavce, češ, zmigaj se, kaj pa še čakaš in podobno, in medtem ko se je znašala nad sodelavci, je bolnik umrl, pravi neuradni vir.
Smrt na kliniki - predstojnica ponudila odstop
Izvedeli smo, da naj bi predstojnica dr. Janja Pretnar Oblak kmalu po omenjenih dogodkih vodstvu UKC Ljubljana ponudila svoj odstop. Razlog zanj pa naj bi bila prejšnja predstojnica, dr. Bojana Žvan, ki da je "neprestano prijavljala različne odklone in pisala pisma na ministrstvo in medije, da projekt Telekap rušim, da so izgubljena vsa vložena sredstva in da smo vsi razen nje nestrokovni. Po posvetu z vodstvom UKCL sem jo razrešila z mesta vodje Telekapi in jo prerazporedila na mesto sobnega zdravnika."
Izvedeli smo tudi, da je v zvezi s tem dogodkom strokovni direktor David B. Vodušek sklical sestanek, ki so ga menda prestavljali, potem pa vendarle izpeljali, čeprav predpostavljene dr. Janje Pretnar Oblak (menda zaradi bolezni) tedaj ni bilo v službi. Zdravnica, ki je oživljanje nesrečnega bolnika vodila, se je kasneje pritožila, češ da jo je ta sestanek zelo prizadel. In sicer tako zelo, da zaradi hudega stresa ni mogla v službo. Predstojnica dr. Pretnar Oblakova je strokovnemu direktorju kasneje sporočila, da na sestanku ni bilo tistih, ki so bili zraven pri smrti pacienta. Spraševala se je, koliko je potem tak sestanek objektiven; dodala je, da dr. S. Š. prej ni bila seznanjena s tem, česa jo obtožujejo, in da naj bi to zdravnico »sankcionirali«, čeprav samo verbalno. Sprašuje se tudi, kakšno vlogo ima pri tem ona sama kot predstojnica. O zdravnici S. Š. je zapisala, »da svoje delo opravlja strokovno in požrtvovalno in da misli, da je bila, kar se tiče obnašanja, tokrat sporna kletvica na račun nezadostne opreme oddelka, za katero se je opravičila«.
Ravnali »po domače«
Očitno je, da na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana še vedno niso dojeli, kako je treba ravnati v takih primerih. Edino, kar so tokrat naredili drugače, je bilo, da niso šli takoj na policijo (po naših informacijah naj bi nekdo dogodek tja vseeno prijavil) in da niso omenjene zdravnice takoj obtožili, da je pacienta umorila. O evtanaziji namreč tokrat ne bi bilo mogoče govoriti. UKC Ljubljana in s tem tudi nevrološka klinika imata po akreditaciji DNV in certifikatu ISO 9001 natančno določene poti, kako je treba ravnati, če se zgodi kaj takega, kot se je zgodilo tokrat. Pa jih spet niso upoštevali in so ravnali »po domače«, kar je seveda odgovornost strokovnega direktorja Davida B. Voduška. Ta je celo (v zabeležki po sestanku) zapisal: »Zamislil sem si – kot je jasno zapisano– neformalen pogovor med zdravniki o tem, kakšno je primerno komuniciranje. Pri tem ni bil namen opraviti detajlne analize (potreba po soočenju idr.), ker je bila moja ocena, da bi na takšen način samo poglabljali zadevo, predvsem pa bi potem morali izpeljati stvar 'formalno'. (Dejansko smo se taki poglobljeni oceni želeli KOBŽ in jaz izogniti, da ne bi imeli še enega 'postopka').« KOBŽ pomeni klinični oddelek za bolezni živčevja.
To je torej kronski dokaz, da na nevrološki kliniki kljub vsemu, kar se je v zadnjem letu in pol zgodilo, delajo po starem. Zanimivo je tudi, da o smrti pacienta in o tem, kaj storiti, da se kaj podobnega ne bo več zgodilo, ni nobene besede. Zgodbo smo seveda preverjali pri UKC Ljubljana in policiji, vendar na njihove odgovore še čakamo.
