Pretekli teden smo pisali, da je sodišče 30-letnemu Savu Mikiću izreklo sedem leta zapora zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, v kateri je umrl mladi motorist Domen Novak. Sodba še ni pravnomočna.
Zakonodajalec je za ta očitek predvidel do osem let zapora in tolikšno kazen je tudi predlagalo tožilstvo. Strokovni nadzor nad delom tožilstva pa je razkril, da bi morala avtorica obtožnice Mikića preganjati zaradi predrzne vožnje v cestnem prometu, za kar je zagrožena višja zaporna kazen, in sicer do 12 let zapora. Pobudo za nadzor so dali užaloščeni starši žrtve. Praksa v teh primerih je taka, da poročilo o nadzoru vložijo v osebne spise državnih tožilcev. Ugotovljene nepravilnosti lahko predstavljajo oviro pri napredovanju.
Savu Mikiću bi morali soditi zaradi hujšega kaznivega dejanja, to je predrzne vožnje.
Mikić se je 18. junija 2011 v središču Ljubljane peljal z neregistriranim terenskim vozilom BMW X5. Po mnenju izvedenca cestnoprometne stroke je njegov merilec hitrosti kazal 140 kilometrov na uro v mestu, kjer je dovoljena največja hitrost 50 kilometrov na uro. Ko je voznik pripeljal s Slovenske ceste proti Dunajski, je v križišču ignoriral rdečo luč na semaforju – skozi križišče je zapeljal, ko je rdeča luč gorela dve sekundi – in s svojo predrzno vožnjo nadaljeval. A kaj daleč ni prišel, s terencem je trčil v desni bok motorja znamke Gilera Runner, s katerim se je takrat iz nasprotne smeri pripeljal 27-letni Domen Novak.
Ta je v križišču pri zeleni luči zavijal levo v smeri Trga OF. Trčenje je bilo za mladega motorista, ki je uporabljal čelado, usodno. Bitko z življenjem je izgubil pet dni pozneje v bolnišnici. Očividci nesreče so na sodišču enotno opisovali, da so opazili hitro vozečega voznika. Že nekaj sto metrov pred nesrečo je vozil prehitro, menjaval vozne pasove, prehiteval po desni strani. Prav tako pa so od daleč slišali rohnenje motorja.
Eden izmed njih je izjavil, da je pomislil, da voznika kdo lovi, ker je tako hitro vozil. Kmalu za tem je počilo in plastika je frčala naokoli. Kot nam je povedal eden izmed ljubljanskih taksistov, so taksisti opazili drvečega voznika in se med seboj opozarjali, naj bodo previdni pri vožnji.
Po nesreči je Mikić poklical prijatelja, ki mu je posodil beemveja, in ga obvestil, kaj se je zgodilo. Le kako uro pozneje naj bi nekdo uredil vse potrebno za registracijo jeklenega konjička. Povzročitelj nesreče v vsem tem času ni zbral toliko poguma, da bi se svojcem opravičil, bodisi ustno ali pisno. V svojem zagovoru je trdil, da ni zapeljal skozi rdečo in da ni vozil s tako visoko hitrostjo, kot trdi izvedenec.
Glede motorista pa je dejal, da je vozil po notranjem pasu in mu je pogled nanj zakrival kombi, ki se je peljal v isti smeri kot Novak, s tem da je bil na zunanjem pasu. Posnetki nadzornih kamer njegovih trditev niso potrdili, saj na njih sploh ni opaziti belega kombija. V zaključni besedi je ubral bolj čustvene besede, češ da se zaveda, kaj preživlja pokojnikova družina. Ker je oče treh otrok, upa, da se jim kaj takega v življenju ne bo zgodilo. Med drugim je povedal, da ga bo dogodek, zaradi katerega je moral poiskati pomoč pri psihiatru, zaznamoval do smrti.
