»To se mi je zgodilo že drugič, lani v skoraj istem času so mi psi pomorili sedem ovc,« je povedal Barbič in omenil, da je psa tokrat videl, bila sta temna nemška ovčarja; zagotovo nista iz njegove vasi, ker bi ju prepoznal.
Zjutraj ga je klical sosed in mu povedal, da je na njegovem posestvu videl dva psa. Hitro je šel tja in videl, da od njegove črede ni ostalo nič, ovce in oven so krvavi ležali v bližnjem potoku Sušica, okoli hleva, ena še v njem, mladiča je odnesel tok.
Takoj je poklical policijo in veterinarskega inšpektorja v Brežice. Psa sta še ležala na posestvu. »Seveda, počivala sta po napornem delu. Kmalu so prišli policisti, inšpektorja pa ni bilo. Ko sem ga po telefonu vprašal, ali lahko ustrelim psa, saj sem lovec in imam puško, je rekel, da tega ne smem, svetoval mi je, naj ju ulovim in zaprem.
Kako naj bi to storil? Prinesel sem salame, a ko sem se jima začel približevati, sta najprej lajala name, lahko bi me še ugriznila, potem sta se pa začela umikati in šla proti Podbočju.
Izpostavljeno
Trajnost v papirni industriji
Zdaj ju iščejo policisti,« pojasni dve uri po pokolu, v nadaljevanju pa se obregne ob sistem: »Je to prav, da jaz, ki sem ostal brez devetih ovc, ne smem ustreliti psa, ki mi je naredil škodo?«
