Komisija zaradi pomanjkanja materialnih dokazov ni mogla z gotovostjo potrditi, da je kalijev klorid dejansko stekel v žilo 83-letnega bolnika, ki je konec lanskega leta umrl v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana. Bolnik je bil namreč po smrti upepeljen.
Hkrati komisija meni, da je verjetnost, da je bolnik dobil infuzijo kalijevega klorida, večja kot pa, da je infuzija tekla mimo bolnika. Zdravnik Radan je namreč medicinski sestri naročil, naj pripravi kalijev klorid za infuzijo. Trdi pa, da ta infuzija ni stekla v bolnika, pač pa mimo. A pet minut zatem je bolnik umrl.
Sestra po navodilu zdravnika v bolnikov karton ni napisala, da je prejel kalijev klorid, saj je zdravnik rekel, da kalij ni tekel. Zdravnik naj bi nato vzel sistem, po katerem je tekel kalij, in ga vrgel v koš pri sosednjem bolniku.
Iz poročila je tudi razvidno, da je več osebam na kliniki zdravnik priznal, da je bolniku dal kalij in pojasnil, a je to storil, ker ni želel, da bi naprej trpel. A je Radan svoje trditve spremenil 22. decembra lani, ko ga je zaradi razkritja tega primera doletel suspenz.
Komisija tudi meni, da če bi zdravnik le "insceniral stresno situacijo, ki bi se končala s smrtjo bolnika, bi dejansko predlagal obdukcijo", da bi se lahko tako zaščitil. Zdravnik pa je predlagal, da se od obdukcije odstopi.
Odločitev za odstop od obdukcije bolnika je bila po mnenju komisije glede na okoliščine napačna. Če bi bila obdukcija opravljena, bi namreč po besedah patologa in predsednika komisije, ki je opravila nadzor, Jožeta Balažica lahko z gotovostjo potrdili oz. zavrgli sum, da je bolnik prejel infuzijo kalijevega klorida.
In tudi če niso našli materialnih dokazov, da je omenjeni zdravnik res skrajšal življenje sicer neozdravljivo bolnemu bolniku, pa je po besedah Balažica za Radana najbolj obtožujoč element ta, da je sploh odredil infuzijo kalijevega klorida in ga sprožil na največjo hitrost.
Radan očitke zanika, pravi pa, da je nastavil raztopino kalijevega klorida iz provokacije, da bi opozoril na nevzdržne razmere na oddelkih za intenzivno nego, kjer da primanjkuje komunikacije med zdravniškim osebjem, prav tako pa vlada prostorska stiska in pomanjkanje osebja. A direktor nevrološke klinike David B. Vodušek pravi, da uradne pritožbe glede teh razmer od Radana ni prejel.
Tudi če so argumenti Radana resnični, niso prepričali vodstva UKC, ki je omenjenega zdravnika danes odpustilo. Strokovni direktor UKC Sergej Hojker sicer meni, da ima vsak človek pravico protestirati, a v svoj protest ne sme vključiti bolnikov, sploh pa ne nezavestnih.
Sankcije so padle tudi zaradi neukrepanja oz. poznega ukrepanja Radanovih neposredno nadrejenih. "Da je zdravnik naročil infuzijo kalija bolniku, bi moralo biti rdeči alarm za oddelek," pravi Hojker. Vodstvo intenzivnega oddelka bi moralo že na naslednji seji jasno razpravljati o tem dogodku, prav tako bi se morali odločiti za obdukcijo, je prepričan.
Zaradi tega je sprožil postopek za zamenjavo predstojnice kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo Bojane Žvan in predstojnika intenzivnega oddelka nevrološke klinike Viktorja Šviglja.
Svoj odstop je Hojkerju ponudil tudi Vodušek, a ga ni sprejel. Vodušek je sicer Radanu stopil nekoliko v bran in zatrdil, da o njem doslej ni imel slabih podatkov, prav tako naj bi užival visok ugled pri sodelavcih.
Sta se pa tako Hojker kot Vodušek opravičila svojcem bolnika za "vse travme, ki jih doživljajo". Končna beseda o morebitni odškodnini družini pokojnika pa še ni padla.
S primerom se ukvarjajo tudi kriminalisti, ki pravijo, da je zadeva še v predkazenskem postopku. V najhujšem primeru bi lahko šlo za sum kaznivega dejanja uboja, za kar je sicer zagrožena kazen zapora od petih do 15 let.
Prav tako zdravniku grozi odvzem licence. Predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Andrej Možina je dejal, da bo razsodišče zbornice o morebitnem začasnem ali trajnem odvzemu licence po napovedi Možine razpravljalo "v kratkem". Bo pa postopek po njegovih napovedih trajal še nekaj časa.
Možina je sicer kot korektne ocenil ukrepe vodstva UKC, ki je Radana odpustilo, Žvanovo in Šviglja pa zamenjalo.
Na dogodek se je odzvalo tudi ministrstvo za zdravje. Poročilo so že zahtevali, prav tako so od UKC Ljubljana zahtevali informacijo, kako imajo urejen sistem kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave bolnikov.
Ko bodo zahtevano prejeli, se bodo odločili, ali bodo kakor koli dodatno ukrepali. Ministrstvo ima možnost, da poda pobudo za izredni strokovni nadzor Zdravniški zbornici Slovenije ali nadzor nad delom v zdravstveni negi.
