Pri Tyrellu so sredi sedemdesetih ugotovili (natančneje tehnični direktor Derek Gardner), da imata dve manjši gumi boljši oprijem kot ena velika, zato so pripravili P34 z dvema osema spredaj. Naj pojasnimo, da so to bili še časi, ko FIA še ni predpisala vsakega vijaka in tudi v pravilih ni pisalo, koliko koles mora imeti dirkalnik (Williams je nekaj let pozneje dve kolesi postavil zadaj, a na dirke prototip ni prišel).
Njena.si
Inina zgodba: to je recept za njeno popolno preobrazbo
Skratka, P34, ki se prodaja, pripada nekdanjemu šampionu Jodyju Scheckterju, ki je ta dirkalnik vozil v letih 1976 in 1977. Tyrell P34 je zagotovo najbolj bizaren dirkalnik vseh časov. Do leta 2008 je bil le šasija, od leta 2008 naprej pa so avto predelali do delujočega stanja. Šasija številka 8 ima tako Cosworthov DFV 3.0-litrski V8.
Ob boljšem oprijemu (večja površina) sta manjši kolesi tudi zmanjšali zračni upor, Gardner pa je verjel, da bo boljše tudi zaviranje. To je sicer držalo, ampak le pri vožnji naravnost, v ovinkih je nos takoj zdrsnil čez drobcene radirke. Kljub temu minusu je P34 doživel eno zmago na VN Švedske 1976. Scheckter in Patrick Depailler sta imela to sezono skupaj 10 stopničk, leta 1977 pa je bila situacija slabša, P34 je dosegel le štiri stopničke. Scheckterjev primerek ima tudi stranska okenca, skozi katera je dirkač videl, kaj počnejo sprednje gume, in lažje zadel vrh ovinka, prav tako je še nekaj izboljšav, med drugim dodatno hlajenje zavor. Ker ta P34 ni v originalnem stanju, nima neke pretirane zbirateljske vrednosti, maja ga bo RM Sotheby's v Monaku prodajal z izklicno ceno pol milijona dolarjev.
