Wu je tožbo proti enemu od najslavnejših kitajskih avtorjev vložil na podlagi zakona, ki predvideva civilne tožbe in v nekaterih primerih tudi kazenski pregon za domnevne zločine proti kitajskim junakom in mučenikom. Wu zatrjuje, da Mojeva dela črnijo ugled kitajske komunistične partije, olepšujejo podobno japonskih vojakov in žalijo nekdanjega kitajskega revolucionarnega voditelja Mao Zedonga.
Bloger v tožbi, ki jo je vložil prejšnji mesec, zahteva, da se Mo opraviči vsem Kitajcem, mučenikom države in Mau ter plača odškodnino v višini 1,5 milijarde juanov (191,5 milijona evrov), kar je juan za vsakega Kitajca. Zahteva tudi, da knjige Nobelovca odstranijo iz obtoka.
Wu svojo tožbo opira na zakon iz leta 2018, po katerem je žalitev kitajskih junakov in mučenikov kaznivo dejanje, ki se kaznuje z do tremi leti zapora. Zakon je del kampanje predsednika Xija za boj proti "zgodovinskemu nihilizmu", izrazu, ki ga kitajska komunistična partija uporablja za kakršno koli razlago zgodovinskih dogodkov, ki so v nasprotju z njenim uradnim stališčem.
Na podlagi zakona iz leta 2018 in drugih podobnih zakonov so na Kitajskem v preteklosti aretirali številne, vključno z raziskovalnim novinarjem, ki je izpodbijal uradno število kitajskih žrtev v spopadih na meji z Indijo leta 2021, in nekdanjim urednikom finančne revije, ki je podvomil v uradne utemeljitve kitajske vpletenosti v korejsko vojno.
Da bo Wu s tožbo uspešen se sicer zdi malo verjetno. Kitajska vlada uradno ni komentirala tožbe, a je kitajski državni tabloid Global Times ta teden objavil prispevek, v katerem je citiral nedavni Mojev govor, s čimer je posredno podprl avtorja.
Mo s pravim imenom Guan Moye je leta 2012 prejel Nobelovo nagrado za književnost. Znan je po portretiranju podeželskega življenja na Kitajskem in poglabljanju v nekatere slabosti hitrega gospodarskega razvoja države.
