Le redki vedo, da je bilo zaradi izjemne geografske lege najstarejše slovensko mesto Ptuj v rimskih časih pomembnejše, kot je danes London. Nato je šel tok zgodovine svojo pot, a sledi časa so ostale. »Lepo mi je bilo od malega srkati vse te energije našega mesta,« je povedala Stanka, ki ima rada več oblik umetnosti, prepletene med seboj. Od ustvarjanja klasičnih oblek, kostumov za gledališče in balet do instalacij ... Že med študijem je oblikovala oblačila in sodelovala z gledališči po vsej Sloveniji, pozneje tudi v tujini. Ko je spoznala moža Igorja, pa se je začel njen svet vrteti drugače.
Ljubezni ne moreš pobegniti. »Pred mnogimi leti sem delala kolekcijo za natečaj. Seveda je bila čisto po moje povezana z naravnimi elementi zrakom, vodo in soncem, modeli so se gibali in lebdeli po prostoru. Za zaokrožitev sem potrebovala mistično glasbo. Šla sem k Igorju, ki je imel takrat prodajalno zgoščenk. Predlagal mi je Big Blue iz filma Globoka modrina Luca Bessona. Revija in obleke so bile zelo lepo sprejete, sama pa sem se zakopala v delo in mu nisem utegnila vrniti zgoščenke. Tako dolgo sem mu jo vračala, da sem ga na koncu povabila na pijačo in se mu zahvalila. Pa je naravnost butnilo, da imava veliko skupnega: od sanj, pogledov na svet, vrednot, zanimanj ... Zdaj skupaj sanjava in delujeva že 25 let,« je pripovedovala Stanka, vesela, da je njen Igor prav tako navezan na Ptuj, a obenem tako pogumen in radoveden, da sta se leta 2004 s takrat štiriletno hčerko Doro za eno leto odpravila na pot okoli sveta. Objeli so planet, na pot po ekvatorju so se podali z nahrbtniki. »Ne vem, kaj nas je pičilo, morala sem nekaj narediti, da dobim 'atomsko' energijo ustvarjalnosti. In ko sem nekje prebrala, da je najhitrejša pot do sebe pot okoli sveta, smo bili hitro pripravljeni. Veliko lepega smo videli in doživeli, domov sem prišla z zaobljenim trebuhom – nekaj mesecev pozneje se je rodil naš Darwin – ter kopico novih idej in sanj. Po poti, ki smo jo naredili, sva dobila zamisel za projekt, da bosta vse lepo, kar sva dobila v svetu, in svet sam prihajala k nam na Ptuj.
MusiKafe je daleč od klasične zgodbe s kavarno in prenočišči. Dolgo sva iskala primeren kraj zanj, se razgledovala po prestolnici, a so bile že pred desetletjem in pol cene nepremičnin v višavah. In ker je običajno najboljše čisto pred nosom, a ga niti ne opaziš, sva se ozrla še po domačem Ptuju. Hiša v starem jedru naju je 'poklicala'. Bila je prekrasna, ponujala je veliko možnosti. Najprej smo si v njej uredili stanovanje, nato pa še kavarno in mini hotel,« je obujala spomine umetnica. Hišo sta prenavljala počasi, s svojimi močmi, prostor za prostorom. Na pomoč so jima priskočili starši, saj si mojstrov nista mogla privoščiti.
Več v reviji Jana št. 22, 31.6.2022
Galerija
Poglej vse fotografije (3)
